1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Zavajajoče in neutemeljene ugotovitve vmesnega poročila Preiskovalne komisije

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Na seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Dejan Kaloh.

Danes so poslanci obravnavali vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov, ki so ga koalicijski člani sprejeli 10. januarja 2021.

Dejan Kaloh je uvodoma izpostavil, da je predmetna preiskovalna komisija že od same ustanovitve naprej predvsem v funkciji klasičnega opozicijsko-pozicijskega boja oz. z drugimi besedami gre za diametralno nasproten interes opozicije, ki z vsemi sredstvi, nenehno in usklajeno škoduje aktualni vladi ter s tem posredno tudi državi. Bistvene ugotovitve vmesnega poročila Preiskovalne komisije ocenjuje kot neutemeljene, zavajajoče, škodljive in celo namenoma zlonamerne. V Vmesnem poročilu so povsem umanjkali opisi zakonskih okvirjev, ki opredeljujejo pridobitev in prenehanje položaja direktorjev organov v sestavi ministrstev, pravice in obveznosti javnih uslužbencev, organizacijo, delovanje in vodenje policije ter posebnosti delovnopravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti.

Manjkajo ključne stvari

“Ne duha ne sluha ni v poročilu o Zakonu o državni upravi, Zakonu o javnih uslužbencih, Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Brez citiranje teh zakonov v vmesnem poročilu, slednje izpade le kot prosti spis brez vsakršnih resnih iztočnic za kakšno resno razpravo o predmetu same parlamentarne preiskave. Vodenje in delo ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Aleša Hojsa, kot tudi razmerje med ministrstvom in policijo ter sama organizacija in vodenje policije, poteka izključno po zgoraj navedenih zakonskih določbah oziroma zakonito in strokovno. Ob tem velja spomniti, da so vse aktivnosti in ukrepi Ministrstva za notranje zadeve in Policije sledljivi in preverljivi ter vseskozi podvrženi notranjemu in zunanjemu nadzoru“, je dejal Kaloh v imenu poslanske skupine SDS.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs. (Foto: STA)

Trditve, da so se izvajale kadrovske čistke so nekorektne in žaljive

Zaključki in trditve v predmetnem Vmesnem poročilu preiskovalne komisije, da so se z imenovanjem nove vlade v policiji začele izvajati sistematične kadrovske čistke in spreminjanje organizacijske strukture, katerih namen je vzpostavitev policijskega sistema, ki bo deloval po diktatu politike, predvsem največje koalicijske stranke SDS, so pravno nevzdržne, nekorektne, žaljive in so potrebne odločne obsodbe tako politične kot tudi strokovne javnosti, je dejal Kaloh. Namen parlamentarne preiskave ni in ne sme biti brutalen politični obračun s politično konkurenco, še zlasti če se v Vmesnem poročilu znajdejo tudi zlonamerna podtikanja in neresnične navedbe kot je bila denimo ta, da je generalni sekretar SDS bil prišepetovalec pri izbiri Andreja Juriča za v.d. generalnega direktorja policije. Pri vrednotenju zaključkov vmesnega poročila je potrebno upoštevati neizpodbitno dejstvo, da je od 20 prič, ki so že pričale pred Preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov, kar 17 prič ovrglo oziroma ni potrdilo suma o političnem vmešavanju v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov.

Pompozni zaključki Vmesnega poročila tako temeljijo predvsem na izjavah dveh prič Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, ki sta zasedla svoje položaje, Bobnarjeva kot generalna direktorica policije in Lindav kot direktor Uprave kriminalistične policije v času mandata ministra Boštjana Poklukarja (LMŠ), strankarskega kolega predsednika Preiskovalne komisije Rudija Medveda. Zagotovo je objektivni videz njune nepristranskosti in verodostojnosti močno obremenjen ravno iz naslova nespornih političnih povezav med nekdanjim ministrom Poklukarjem in predsednikom Preiskovalne komisije Medvedom, ki sta oba člana nekoč vladajoče LMŠ.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. (foto: STA)

Vlada ni ustanovila posebne vladne skupine za nezakonite migracije zaradi premestitve »motečih« policistov

Popolnoma netočna in namenoma zavajajoča je tudi trditev v vmesnem poročilu komisije, da je vlada ustanovila posebno vladno skupino za nezakonite migracije izključno zaradi premestitve »motečih« policistov in ne zato, da kaj naredijo ter da ne Policija, ne MNZ in ne Vlada ne razpolagajo z nobenim dokumentom ali dejanskim uspehom te skupine pri preprečevanju in obvladovanju migracij. V skladu s 6. členom Poslovnika Vlade Republike Slovenije, za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade. Tako je nastala tudi predmetna posebna vladna komisija. Po sklepu o ustanovitvi Delovne skupine Vlade Republike Slovenije za pripravo predlogov za učinkovitejše varovanje državne meje, preprečevanje ilegalnih migracij in boju proti tihotapljenju ljudi, skupina o svojem delovanju vsake tri mesece poroča Vladi Republike Slovenije. Delovna skupina je podala poročilo že za peto trimesečno poročevalsko obdobje, ki je bilo obravnavano na 109. redni seji Vlade Republike Slovenije.

Zlonamerna dejanja

Pripravljalci tega vmesnega poročila so bili ali tako zlonamerni ali tako leni, da si niti teh poročil niso pridobili, čeprav so javno dostopna na spletu Vlade in je tovrstno poročilo že peto po vrsti. Vmesno poročilo preiskovalne komisije problematizira tudi primernost določenih aktualnih direktorjev oziroma t.i. upravnih menedžerjev (GPU, NPU, UKP, PU) ter uspešnost in organizacijsko klimo GPU in njenih enot, kar je nekorektno in zelo vprašljivo, upoštevajoč dejstvo, da podlaga za ocene oziroma zaključke Vmesnega poročila bazira izključno na subjektivni oceni določenih prič, ki jim je zaradi zakonite razrešitve prenehalo direktorovanje oz. položaj upravnega menedžerja, iz njihovega pričevanja pa je bilo zaznati dobršno mero užaljenosti, je še dejal Kaloh.

Predsednik preiskovalne komisije v zadevi Kangler mag Dejan Kaloh. (Foto: SDS)

Policija je v letu 2020 izboljšala preiskanost kaznivih dejanj

Ocena uspešnosti in organizacijske klime v policiji je v domeni aktualnega generalnega direktorja policije in ne dotične Preiskovalne komisije, ki ji očitno ni pomembna objektivnost in dejansko stanje v policiji, temveč le očrnitev in škodovanje aktualnemu ministru za notranje zadeve in celotni Vladi RS. Kot izkazujejo javno dostopni statistični podatki, je policija v letu 2020 izboljšala preiskanost kaznivih dejanj, medtem pa pregled dela policije za prvo poletje 2021 izkazuje, da je bila preiskanost kaznivih dejanj najvišja v zadnjih desetih letih. Prav tako je policija bistveno več oziroma največ v zadnjih desetih letih, odkrila kaznivih dejanj z lastno dejavnostjo (t.i. proaktivno delovanje).

V politični skupini SDS bistvene ugotovitve Vmesnega poročila preiskovalne komisije in ugotovitve glede politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ocenjujejo kot namerno zavajajoče, zlonamerne in škodljive ter jih na vsebinski ravni v celoti zavračajo. “V sklepnem delu je vmesno poročilo celo v nasprotju z lastnimi izhodišči iz predmeta te preiskovalne komisije, saj se ugotavlja, da ni razkritih nikakršnih neposrednih navodil državnih sekretarjev, ministra ali predsednika vlade, da so odgovorni uslužbenci v policiji po njihovi volji izvajali kakšna sporna dejanja”.

Ugotovitve glede politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v Vmesnem poročilu preiskovalne komisije so navedene zelo pavšalno in so kvalitativno v smislu zbranega dokaznega materiala zelo pičle oz. uborne, zato tudi sama sklepa, ki naj ju sprejme Državni zbor, po naši oceni nista vredna podpore Državnega zbora. V PS SDS tako ne bomo podprli ne bistvenih ugotovitev iz tega vmesnega poročila, ne samih predlaganih sklepov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine