Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Čudi me to, da tisti, ki so pred tem vpili, kako naj vlada ukrepa in da nič ne naredi, sedaj to isto vlado, ko je odločno ukrepala, obtožujejo, da gre za neka predvolilna darila, čeprav je evidentno, da je celoten svet v energetski krizi in da vse države ukrepajo.” je dejal ekonomist Matej Lahovnik v tokratni oddaji Razkrito, ki trdi, da cela Evropa kloni pod pritiski energetske krize in da vsaka država pomaga svojim državljanom na svoj način, ne glede na čas volitev, kot bi to želeli prikazati v opoziciji.
Visoke cene energentov so številna gospodinjstva pahnile na rob preživetja, ponekod so se položnice za gretje dvignile celo za 71 odstotkov, nekateri bodo zelo težko preživeli. Agencija za energijo je v začetku decembra objavila poročilo o tem, za koliko so se v večjih slovenskih mestih povišale cene ogrevanja in priprave sanitarne tople vode, ter vlado opozorila na visoke cene, Evropska unija je bila prav tako pozvana k ukrepom. Zaradi socialnih stisk ljudi je DZ 29. januarja sprejel nov zakon z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice podražitev konkretno za ljudi. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bo prejelo 700 tisoč upravičencev, v ta namen bo država namenila okoli 108 milijonov evrov. Med ukrepi je tudi povprečno 35-odstotno znižanje cen položnic za gospodinjstva, za električno energijo, predvidena je trimesečna zamrznitev omrežnin in ukrep, vreden 70 milijonov evrov, namenjen pomoči gospodarstvu in kmetijstvu. Nekateri se s tem ne strinjajo, saj majhni gospodarski subjekti ne bodo deležni pomoči. Kljub vsemu vladi v stranki SD očitajo, da ni operativna in da ne skrbi za socialni položaj državljanov, ampak se ukvarja s čistkami, kar je pa v nasprotju s tem, da, kot pove dr. Bogomil Ferfila, “bi morala evropska poslanka, ki sedi na dveh stolčkih in zasluži plačo malo v Bruslju malo tukaj, vedeti, da je Evropska komisija vsem članicam naročila, naj pomagajo najranljivejšim skupinam v tej krizi”.
Trenutno bolj kot država denar potrebujejo ljudje in gospodarstvo
Nekateri očitajo vladi, da je razdelila energetske bone med volivce desnice, zato voditelj uvodoma postavi vprašanje, po kakšnem kriteriju je vlada dejansko izbrala upravičence do pomoči, na to pa mu minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec odgovori, da je bila odločitev vlade premišljena, in sicer je bilo pomembno, da se zajame čim večji spekter ljudi, ki je v tej krizi prizadet, najranljivejše kategorije in ljudi, ki so najbolj obremenjeni v smislu, da imajo več otrok, poudari pa tudi, da so poleg tega sprejeti tudi ukrepi, ki “zajemajo sleherno slovensko gospodinjstvo in gospodarstvo, saj bodo 35 odstotkov nižje položnice, predvsem iz naslova omrežnin, vse to je bila kombinacija ukrepov, da lahko pomagajo prav vsem”, je dejal Vrtovec.
Pove pa tudi, da jih nepredvidljiva situacija na trgu ni presenetila, saj so se z energetskimi ministri že v začetku morebitne krize o tem pogovarjali v Bruslju, “to pa ni prvi ukrep, ki ga je vlada sprejela, sprejela ga je že v PKP10 s solidarnostnim dodatkom in uskladila minimalne plače”, meni pa tudi, da naj bi se s koncem kurilne sezone zadeve umirile, v drugačnem primeru pa bo vlada ponovno razpravljala o tem, kaj se še da storiti, vsekakor pa je treba več vlagati v obnovljive vire energije in tehnologijo. “Država potrebuje denar, ampak ta trenutek denar bolj potrebujejo ljudje in gospodarstvo,” trdi Vrtovec, ki pojasni tudi, da gre omenjeni denar iz podnebnega sklada, kjer se zbira denar iz CO2 kuponov, katerih cena raste, podnebni sklad pa se polni.
Pomoč bo zagotovljena tudi malim podjetjem
Da bi vlada morala storiti več, predvsem v smislu izboljšanja zakonske podlage, meni izvršna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, ki jo veseli, da je po štirih mesecih prizadevanj le prišlo tudi do omenjenega predloga zakona in da so bili tudi na GZS intenzivni do podajanja predlogov in se prvi odzvali na shematični prikaz prispevanja subvencije za prizadeta podjetja, Toolbox, ki ga je predstavila Evropska komisija, “šli smo na 1 odstotek od prihodkov, v trenutnem predlogu je 5 odstotkov in če bi ostalo na enem, bi pomoč dobilo še več podjetij v drugih sektorjih”, omeni pa tudi, da so vladi predlagali čim hitrejšo realizacijo tudi na infrastrukturnem področju. Predlog zakona je v rokah DZ in Vrtovec je prepričan, da bo zakon sprejet, “ne predstavljam si, da tega zakona poslanci ne bi podprli, saj državljani potem lahko računajo na ta denar”.
Z energetsko krizo se bori cela Evropa
Ob tem Lahovnik pove, da ga “čudi to, da tisti, ki so pred tem vpili, kako naj vlada ukrepa in da nič ne naredi, sedaj to isto vlado, ko je odločno ukrepala, obtožujejo, da gre za neka predvolilna darila, čeprav je evidentno, da je celoten svet v energetski krizi in da vse države ukrepajo”. Pa vendar nekatere skrbi, da se država preveč zadolžuje, čeprav Lahovnik meni, da se je Slovenija v tej krizi zadolžila manj kot ostale države v povprečju EU območja, dosegla pa je boljše gospodarske rezultate in ponovi, da gre denar iz podnebnega sklada in se s tem ni zadolžila.
“Energetska kriza je pojav, s katerim se srečujemo že daljše obdobje, nekaj več kot deset let, se je pa s trenutno situacijo zadeva poslabšala, po podatkih Statističnega urada je bil delež gospodinjstev z nizkimi dohodki in nadpovprečno visokimi izdatki takih gospodinjstev 4 odstotke pred krizo, enak odstotek so zavzemala gospodinjstva, ki si niso bila zmožna zagotoviti ustrezno toplega domovanja izdatki in takim je bilo potrebno pomagati,” je dejal dr. Tomislav Tkalec iz društva za Sonaraven razvoj, Focus. Da je energetska kriza prizadela širok spekter ljudi, se zavedajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kot pravi Teja Žnidaršič, “opozorili smo, da je potrebno situacijo reševati celovito, ne samo z enim samim ukrepom, v tem kontekstu smo skupaj z nevladnimi organizacijami že lani oktobra predlagali ukrepe, ki bi znižali DDV, trošarino”.
Tudi občine in ostali deležniki morajo “oddelati” svoj del
Kljub visokim cenam energentov pa so v Energetiki Celje uspeli ohraniti relativno “normalne” cene, kar pojasni njen direktor Aleksander Mirt in pove, da so problem daljinskega ogrevanja rešili s termično obdelavo odpadkov nekaj let nazaj, s tem pa zagotavljajo nekje 80 odstotkov toplote, ki jo potrebujejo za daljinski sistem, in ta agregat je posledično neodvisen od cene zemeljskega plina.
“Z daljinskim ogrevanjem smo našim strankam zagotovili skoraj nespremenjeno ceno, kar pa se plina tiče, po malem delimo usodo ostalih, napovedi so zelo nesigurne, saj je bila cena plina pred korono skoraj 0, zdaj pa so zrasle zares visoko.” je pojasnil Mirt. Nekateri ponudniki so trdili, da se ni dalo drugače, kot podražiti ceno ogrevanja, npr. GEN-I, ki je bolnišnicam zaračunaval 4-krat višjo ceno elektrike, kljub nespremenjenim stroškom proizvodnje, Mirt to komentira, da je tukaj več dilem, saj so države pri zagotavljanju elektrike bolj samozadostne, pri plinu pa je zgodba drugačna in same določajo cene. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da je cena nafte že zdaj izredno visoka, to pa je posledica pričakovanja napada Rusije na Ukrajino. Hkrati je kritičen na kazanje s prstom opozicije in vladnih organizacij na vlado, ko gre za podražitve, “nihče pa ne pove, da z monopolnimi podjetji upravljajo občine in da bi tudi občine morale narediti več, občinska vodstva, ki upravljajo s temi podjetji, da ne bi prišlo do takih podražitev, veliko prostora je za racionalizacijo stroškov v teh podjetjih in vlada je z ukrepi naredila veliko, celo več kot druge evropske države”, je zatrdil Lahovnik in dodal, “vlada je naredila vse, kar je lahko, zdaj pa morajo tudi drugi deležniki oddelati svoj del posla”.
EU bo morala stopiti na “svoje noge” pri zagotavljanju energije
Velik vpliv na usodo cene plina v Evropi ima tudi odnos med Evropo in Rusijo, kar pa komentira ekonomist in politolog, dr. Bogomil Ferfila, ki začne s tem, da se strinja z aktivacijo Severnega toka, meni pa, da gre pri ukrajinski krizi predvsem za “discipliniranje ameriške administracije, predvsem Nemčije, in zadaj je energetika”.
Pojasnil je, da celotno zadevo vidi kot destruktivno ravnanje Amerike, da pa bo to prizadelo Evropo “in tu se bo morala Evropa na vseh področjih, tudi energetskem, postaviti na svoje noge, kakršen koli dodaten napad Rusije pa bo povzročil dodatni pritisk na cene energentov.”
