Piše: Rajko Topolovec
Pred Božičem sem si kupoval zimske čevlje. V eni vrečki sem imel PC dokument in masko, v drugi pa denarnico , telefon in očala. Na parkirni ploščadi pred OBI- jem v Ptuju je bil postavljen beli kontejner za testiranje. V vrsti za testiranje na kovit je menda stalo največ tistih, ki so za BOŽIČ kam nameravali. (So kar počakali na rezultat). Katerih je bil test negativen – ( niso bili kužni), so brž sedli v avtomobile in odšli. Kateri pa so bili okuženi – pozitivni, pa so še nekaj časa preklinjali, (vlado, kajpak) in se spraševali kako je to mogoče?
Na poti domov z novimi čevlji, pa sem na drugi strani Drave – na Zadružnem trgu v Ptuju zagledal podobno vrsto, kjer so se proti epidemiji cepili v tako imenovanem »koruzjaku«! (Za »koruzjak« v Ptuju sem že slišal preden sem postal Ptujčan, ko sem še osem let stanoval v bližnjem Kidričevem, kjer se delal aluminij) .
V času , ko še ni bilo železnice, je – »koruzjak« ( sedaj kulturna dvorana v naši KS Breg), bil gostilniški hlev – štala za konje »furmanov« in v lasti bližnje »furmanske« gostilne Strašil-a, kjer so »furmani« prenočili skupaj s konji. Konje so tukaj nahranili in očedili, da so naslednji dan spet bili na red za nadaljevaje dolge »furmanske poti«. Takrat še na dolgi poti iz zahoda na vzhod , ni bilo med Mariborom in Varaždinom mosta preko Drave, kot je bil ta v Ptuju pri Strašil-u, kjer so most v posameznih obdobjih zapirali in seveda drago računali mostnino.
In še nekaj o nekdanjem lastniku »koruzjaka« in »furmanske« gostilne – o gospodu Straši-li: Ne morem reči, da je bil »ptujski Nemec- »nemčur« kot se je reklo; saj tudi pred koncem vojne ni zbežal v Avstrijo. Po narodnosti je bil Čeh. Je pa po vojni kot premožni in kmet bil »trn v peti osvoboditeljev«, saj so ga v tem času tudi ustrelili skozi straniščna vrata. (Mogoče tudi zato, da so mu potem lažje plenili). Že moj umrli sosed preko ulice – tudi sin premožnega Ptujčana. Njegov oče je bil prijatelj g. Strašil-a in prav tako barona Lipitt-a iz te strani Drave odnosno dvorca v Turnišču. Imeli so tudi enake avtomobile DKV in so si tudi po tej plati imeli kaj za povedati.
Vračam se k naslovu – »ugotavljanje o dveh vrstah«, ko se je v vrsti – ob Puhovi cesti le ugotavljalo, v vrsti na Zadružnem trgu pa preprečevalo!! In, ko vsak dan poslušam – berem statistiko težje bolnih in umrlih zaradi te epidemije, se spomnim na strah pred izpitom mojega prof. statistike na 0rganiaciji – g. Rudija Šelige , ki je bil tudi znani Slovenski pisatelj in pozneje minister za šolstvo. V mislih torej imam statistične zaznave vsakodnevnih poročil, da je v bolnicah na intenzivni negi kar 78% necepljenih, umrlih pa da je celo 91% necepljenih.
Rajko Topolovec, Ptuj
