Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,41-52) Jezusovi starši so vsako leto za velikonočne praznike hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako stóril? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.
Božja beseda nedelje v božični osmini, torej nedelje Svete družine, nas tokrat že usmerja v nekoliko kasnejše obdobje Jezusovega otroštva, v skoraj že odraslo dobo, ko je Jezus dopolnil dvanajst let. In je smel prvič romati s starši iz Nazareta v Jeruzalem. Verjetno se je zgodilo povsem spontano, da je vstopil v tempelj kot Gospodar te svete ustanove, kjer je bil po judovski šegi sam darovan 40 dni po svojem rojstvu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
