Piše: Franci Kindlhofer
V Gorenjskem glasu od 23. novembra sem zasledil zanimiv članek o znamki v spomin na našega, nekdaj zamolčanega, pesnika Franceta Balantiča.
Reakcija ZZB je sicer razumljiva, saj se to združenje razume kot negovalec vse vrste zgodovinskih laži in zablod iz časa druge svetovne vojne in po njej. Nerazumljivo je pa to, da takšna institucija živi še vedno na račun poštenih davkoplačevalcev. Iz proračuna naj bi črpali preko 600.000 evrov letno.
Za njih je nasprotnik komunistične diktature in branitelj sorojakov proti partizanskemu terorju zločinec. Zapisalo se jim je celo, da je bil »Švabobranec«, čeprav se gotove ne ve, koliko Švabov je bilo med tolikimi Nemci, ki so bili kot okupatorska vojska pri nas.
Pišejo, da je bil Balantič strah in trepet krajev ob Cerkniškem jezeru. Ne pišejo pa nič o tem, kakšen teror in klanje so povzročali partizani in pod kakšnimi krutimi okoliščinami je izgubil življenje mladi pesnik, ko je z soborci rajši zgorel v plamenih hiše, kot, da bi se vdal podivjanim komunistom. O dogodkih v Grahovu bi lahko posneli celovečerni film, ki bi se ne razlikoval veliko od Holocavsta.
Ker bom zopet deležen očitkov, da sem preveč zazrt nazaj v zgodovino in, da moramo gledati le naprej, bi rad opozoril na dejstvo, da je bilo zopet ZZB tisto, ki je sprožilo kamen. Če je to združenje tako občutljivo na spominjanje komunističnih zločinov, potem je najmanj kar lahko proti temu naredi to, da je tiho kot rit.
Franci Kindlhofer
Bled
