Piše: Blagovest.si
Dragi bratje in sestre v Kristusu ter vsi ljudje dobre volje,
Smo v času velikih in zahtevnih preizkušenj. Vendar nam Bog obljublja, da »v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil« (Rim 7, 38). Prav tako nas sv. Pavel spodbuja: »Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha.” (Ef 4, 1-6)
Tudi znotraj katoliškega občestva je v teh časih preizkušenj v veliki nevarnosti naša edinost. Edinost ne pomeni prisilne uniformiranosti, pomeni pa, da kljub razlikam v mnenjih med nami ostajamo v občestvo ene Cerkve pod vodstvom Petrovega naslednika in škofov. Zavedamo se sicer grešnosti in šibkosti človeške plati tako papeža kot škofov in duhovnikov, na kar nas spomni dejstvo, da je Jezus za prvega med apostoli imenoval nestanovitnega Simona Petra, kateremu je dal tudi obljubo, da Cerkve »vrata podzemlja ne bodo premagala« (Mt 16,18). Zato smo vsi povabljeni, da v ponižnosti molimo za naše pastirje in ostanemo z njimi in med seboj v edinosti. Sv. Ignacij Antiohijski, je v svojem pismu Filadelfijcem zapisal takole: »Kdor je namreč last Boga in Jezusa Kristusa, je s škofom; …Ne motite se, bratje moji! Če kdo sledi tistemu, ki dela razkol, ne bo podedoval božjega kraljestva.«
Kot je mogoče opaziti, v zadnjem letu prihaja do razkola med slovenskimi kristjani (pa tudi drugod) glede cepljenja proti COVID19 in spoštovanja ukrepov proti širjenju te bolezni. Izkazalo se je, da smo iz poprejšnjega neomajnega zaupanja v znanost, kar je mnoge pripeljalo na pot ateizma, prešli v drugo skrajnost: radikalno nezaupanje v znanost in zanikanje vsega, kar smo po znanosti dobrega prejeli. Močno obžalujemo, da vse dosedanje izjave papeža Frančiška, Slovenske škofovske konference, komisije Pravičnost in mir, mednarodnega združenja eksorcistov, itd. o cepljenju in ukrepih doslej še niso pripeljale do edinosti. Glavni dejavnik razdora med nami je hudi duh, diabolos. Sadovi takšnega razdora so destruktivni, saj rušijo naše odnose, razdirajo občestvo, ugašajo navdušenje, hromijo, jemljejo pogum, obtožujejo …
Takšni razdori za krščanske skupnosti sicer niso nekaj novega. Že v času prvih kristjanov se je pojavila velika preizkušnja, ki jo opisujejo Apostolska dela v petnajstem poglavju, kjer je opisan razdor zaradi zahteve, da morajo tisti, ki se dajo krstiti, najprej sprejeti zahteve Mojzesove postave. Sv. Pavel je zaradi tega občutil tudi bridko preganjanje, apostolski zbor pa je na to reagiral s posebnim pismom, ki je občestva znova utrdilo v edinosti.
Podpisniki tega pisma se zavedamo, da živimo v svetu, ki je zaznamovan z zlom, tudi z globalnimi elitami, ki želijo svet odpeljati čim bolj proč od Boga. Zavedamo se tudi, da obstajajo ljudje, ki se iz medicinskih razlogov ne smejo cepiti. Strinjamo se, da mora cepljenje ostati prostovoljno, hkrati pa spodbujamo brate in sestre, da se brez strahu odločamo za cepljenje in sicer za tista cepiva, ki niso izdelana neposredno na podlagi uporabe celic umorjenih nerojenih otrok. Spodbujamo tudi, da v izogib stranskim učinkom pred cepljenjem molimo za zaščito in tudi za medicinsko osebje, ki izvaja cepljenje. Saj vendar vsakodnevno tudi pred zaužitjem hrane molimo za blagoslov. Ob vsem tem naj se izogibamo skušnjavi strahu, pomanjkanju vere ter dezinformacijam, ki se še posebej hitro širijo po spletu. Pomembno je namreč, da ob veliki količini informacij prepoznamo to, k čemur nas kliče Bog. »Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.« (Raz 2, 29)
Ob tem se pridružujemo vsem pozivom slovenskih škofov v zvezi z epidemijo, tudi v zadnji izjavi z dne 23. novembra 2021, pa tudi njihovim posameznim spodbudam. Razločevanje je vedno občestveni proces, ki ga laiki želimo opravljati skupaj in pod vodstvom cerkvenega učiteljstva. Vsi smo namreč poklicani, da v duhu ponižnosti in odgovornosti drug za drugega tudi upoštevamo varnost naših bližnjih (prim. Flp 2, 3-4). V duhu ljubezni do bližnjega zato ne sabotirajmo zaščitnih ukrepov proti COVID19, ampak vzemimo to kot priložnost, da bi se naše življenje lahko čim prej vrnilo v normalne okvire. Navsezadnje je tudi godrnjanje izraelskega ljudstva na poti v obljubljeno deželo povzročilo, da se je pot, ki bi jo lahko prehodili prej kot v letu dni, raztegnila na 40 let.
Kot poklicani k svetosti torej ravnajmo v duhu pokorščine, v ljubezni in resnici, da bi bili tudi sami deležni blagoslova (prim. 1 Pt 3,9). Vsi, začenši s podpisniki tega pisma, smo poklicani k edinosti, razločevanju, ponižnosti in spreobrnjenju.
Podpisani (po abecednem vrstnem redu):
Gašper Blažič
Matija Cencelj
Janez Cerkovnik
Aleš Čerin
Marinka Čerin
Franci Donko
Aleksandra Gregl
Franci Strniša
Sabrina Strniša
Opomba uredništva: Kdor želi izjavo podpreti, to lahko stori z elektronskim sporočilom [email protected].
