Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Stranka SD ima po Sloveniji vsaj enajst nepremičnin – med njimi so tudi poslovni prostori v Velenju na Prešernovi 1, kjer domujeta še tožilstvo in okrajno sodišče – kar le še poglablja vprašanje nepristranskosti, ki bi ga moralo imeti sodišče in tožilstvo. Pred kratkim se je stranka SD namreč pohvalila z razsodbo sodišča v Velenju, češ da se jim mora premier opravičiti, ker jim je očital, da je stavba na Levstikovi, v kateri ima SD svoj sedež, ukradena judovska vila. V Judovski skupnosti Slovenije se strinjajo s predsednikom vlade Janezom Janšo: “Povedal je za SD bolečo resnico.”
V Judovski skupnosti Slovenije so poudarili, da problem Moskovičeve vile ni toliko v formalnopravnih dilemah, koliko je v pomanjkanju pravičnosti. “In če se pravo oddaljuje od pravičnosti, imamo sodbo velenjskega sodišča. O pravni korektnosti bo presodilo višje sodišče, vendar je premier Janez Janša zadel bistvo in v ničemer ni zgrešil. Povedal je za SD bolečo resnico,” je pojasnil podpredsednik Igor Vojtic. Judovska skupnost Slovenije pričakuje restitucijo zaplenjenega premoženja v holokavstu umrlih članov, ki niso imeli dedičev. Po koncu tega procesa so pripravljeni zamenjati druge nepremičnine za Moskovičevo vilo, kajti ta ima za judovsko skupnost velik simbolni pomen. “Za SD predstavlja stavba očitno moralno breme ter jim nenehno obuja slabo vest,” je še ocenil Vojtic.
Evropska judovska zveza je že aprila v pismu predsednici stranke SD Tanje Fajon sporočila, da bi bilo primerno, pravično in moralno, da se popravi zgodovinske napake in se ukradeno vilo v holokavstu ubitega Feliksa Moskoviča vrne slovenski judovski skupnosti kot del poravnave o nasledstvu premoženja brez dediča. Kot je znano, je vila nekoč pripadala judovskemu trgovcu, vendar so njega in njegovo družino odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so tudi umrli. Po njihovi smrti je bila posest prodana pod vprašljivimi pogoji, nacionalizirana, nato pa jo je uporabljala komunistična stranka v nekdanji Jugoslaviji. O trenutnem dogajanju smo obvestili tudi evropsko skupnost, njihov odziv še pričakujemo.
Socialni demokrati imajo v lasti 11 oziroma 12 nepremičnin v skupni površini dobrih 1753,99 kvadratnega metra. Dobili so jih kot pravna naslednica ZKS-SDP, tako je že pred leti poročal 24ur oziroma kar Irena Joveva, ki je bila takrat še novinarka. Na ta način so prišli tudi do stavbe na Tomšičevi 5 v Ljubljani, kjer je danes Državni zbor, nekoč pa je imel tam sedež Centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Po drugi svetovni vojni je stavbo na podlagi darilne in menjalne pogodbe od Banovine prevzela Komunistična partija Slovenije. Stranki demokratične prenove, so kot naslednici Zveze komunistov leta 1993 dovolili vpis v zemljiško knjigo. SDP (sedaj SD) je še pred tem podpisala menjalno in darilno pogodbo z vlado, ki jo je zastopal Drnovškov generalni sekretar Mirko Bandelj. V tej pogodbi je stranka že nastopala kot lastnik Tomšičeve – kljub temu pa so jo uspešno zamenjali za tako imenovano Moskovičevo vilo na Levstikovi 15 in poslovne prostore na Slovenski 9.
Ignoriranje odločbe ustavnega sodišča in zavlačevanje s sprejemom zakona
Glede prevzema premoženja nekdanje Zveze komunistov so bili sicer zelo jasni ustavni sodniki – še pred podpisom menjalne in darilne pogodbe med SDP in vlado so zapisali, da nepremičnine, s katerimi je upravljala Zveza komunistov, ne morejo postati lastnina ZKS-SDP: ’”… družbena sredstva, s katerimi je upravljala kot družbenopolitična organizacija, niso postala njena lastnina. Takih določb o preoblikovanju družbene lastnine v premoženje političnih organizacij zakon o političnem združevanju nima,’” je citat povzel portal 24ur. Delitev družbenega premoženja so uredili šele leta 1994 z Zakonom o političnih strankah. A tedaj je bila SDP že vpisana kot lastnik v zemljiški knjigi. Ustavna sodnika Tone Jerovšek in Matevž Krivic sta v svojem ločenem mnenju k sklepu iz leta 1992 o tem, da si SDP ne more prisvojiti družbene lastnine nekdanje Zveze komunistov, celo namignila, da so ureditev lastninjenja namenoma preložili: “Ustavno sodišče bi moralo /../ v postopku oceniti, ali sta ZKS-SDP in Zveza sindikatov res že prešli iz statusa nekdanjih družbenopravnih oseb v status civilnopravnih oseb, kdaj se je to eventualno zgodilo in kakšne so v tem primeru pravne posledice takega prehoda (če te posledice zakonsko niso bile urejene in je bilo ob sprejemanju zakona o političnem združevanju to vprašanje namenoma prepuščeno kasnejši zakonski ureditvi, delovanje in status sindikatov pa ne takrat ne danes nista bila zakonsko urejena).“
Podobno usodo kot Moškovičeva vila, so si delile tudi mnoge druge nepremičnine po Ljubljani – komunistična elita je imela prefinjen okus in je za svoje politike seveda izbirala le najboljše. Dokument “Komisija narodne imovine” predstavlja seznam nepremičnin, ki so se jim zdele primerne za njihove ministre in so jih zato kanili odvzeti. Če ne zlepa, pa zgrda. Nekateri so na primer za več let pristali v zaporu – le zato, da so si komunisti lahko prisvojili njihovo lastnino. V primeru Moškovičeve vile – tudi ta je na zgornjem seznamu – pa je celotna družina pomrla v taboriščih.
