Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Odločba Ustavnega sodišča Republike Poljske z dne 7. oktobra 2021 je potrdila veljavno hierarhijo pravnih virov na Poljskem in v Evropski uniji. V tej hierarhiji so na prvem mestu vedno ustave posameznih držav članic EU. Evropske pogodbe – kot mednarodnopravni akti – imajo prednost pred državno zakonodajo na zakonski ravni, ne morejo pa imeti prednosti pred ustavo,” sporoča Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Poljske v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v slovenskih in svetovnih medijih dvignila ogromno prahu. Prav tako so se pojavile lažnive in zavajajoče zgodbe.
V preteklosti je podobne odločbe sprejemalo tudi poljsko ustavno sodišče, in sicer glede odločitev, ki jih je sprejemal Sejm Republike Poljske in to v različnih političnih sestavih, od pristopa Poljske k Evropski uniji. Leta 2005 je ustavno sodišče pod vodstvom predsedujočega sodnika Marka Safjana sprejelo načelo, po katerem “je ustava najvišje pravo Republike Poljske v odnosu do vseh obvezujočih mednarodnih pogodb, tudi pogodb o prenosu kompetenc v nekaterih zadevah. Primarnost ustave glede njene veljavnosti in uporabe velja na ozemlju Poljske” (odločba z dne 11. 5. 2005, zadeva K 18/04).
To načelo se je utrdilo v nadaljnjih odločbah ustavnega sodišča, npr. v odločbi z dne 19. 12. 2006 (P 37/05), po kateri je “Ustavno sodišče [Republike Poljske] zavezano razumevanju svoje pozicije, da v načelnih zadevah sistemskega značaja ohranja mesto “sodišča zadnje instance” v razmerju do poljske ustave”, pa tudi v odločbi z dne 24. 11. 2010 (K 32/09), kjer je ugotovilo, da “prenašanje kompetenc Evropske unije ne more spreminjati načela prevlade ustave ter ne more biti v nasprotju z nobenimi določili ustave.” Odločitev z dne 7. 10. 2021 pritrjuje tej dolgoletni usmeritvi odločb.
“Ustavno sodišče ni pod vprašaj postavilo določb Pogodbe o Evropski uniji v celoti. Nakazalo je zgolj, da interpretacija, po kateri bi lahko določbe vodile v nadvlado pravnih norm mednarodnega prava nad nacionalnim pravom na ustavni ravni, ne bi bile v skladu z veljavno hierarhijo pravnih virov v Republiki Poljski.” Interpretacija prava Evropske unije, ki je posledica zadnje odločbe Sodišča Evropske unije, ter drugačne odločitve Ustavnega sodišča Republike Poljske bi privedla do razmer, v katerih bi bili poljski sodniki pri sojenju (zaradi prava EU, torej pravne norme nižje ravni) primorani obiti določila Ustave Republike Poljske (torej pravno normo višje ravni).
Poleg tega bi tovrstna interpretacija za državljane Republike Poljske predstavljala nižji standard sodnega varstva v primerjavi s tistim, ki jim ga zagotavlja Ustava Republike Poljske. V skladu z Ustavo Republike Poljske je mandat sodnikov, ki jih imenuje Predsednik Republike Poljske, trajen; pri opravljanju svojega dela so zavezani zgolj ustavi in zakonom. Namen interpretacije prava Evropske unije, ki jo je pod vprašaj postavilo ustavno sodišče, je bilo omajanje tega načela, kar bi omogočilo oporekanje njihovim sodbam in dejansko razrešitev [sodnikov pri] opravljanju sodne oblasti – kar pri državljanih posledično pomeni okrnitev zagotavljanja prava in zaupanja v pravosodje.
Sprejetje te interpretacije bi potemtakem znižalo standard pravnega varstva pod raven, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Poljske – in tudi zaradi tega je Ustavno sodišče Republike Poljske ni moglo sprejeti kot skladne s poljsko ustavo. Poljska spoštuje mednarodno pravo v skladu z 9. členom Ustave Republike Poljske. “To pomeni, da vse obveznosti, ki izhajajo tako iz primarnega kot sekundarnega prave Evropske unije, ostajajo še naprej veljavne in Poljska jih bo tudi v prihodnje spoštovala. Določila Pogodbe o Evropski uniji, o katerih je govor v odločbi Ustavnega sodišča Republike Poljske z dne 7. 10.2021, ostajajo v veljavi.” Nedopustna je zgolj taka interpretacija ali uporaba [določil Pogodbe o EU], ki ni v skladu s poljsko ustavo.
