Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Pri prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU leta 2008 je prav Sloveniji uspelo doseči priznanje samostojnosti Kosova. Ko je Kosovo razglasilo neodvisnost, je tako večina evropskih držav je Kosovo priznala. To kaže, da je Slovenija imela dovolj velik vpliv oziroma dovolj veliko vlogo pri vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. “Mi smo ves čas govorili o tem, da je treba razširiti Evropsko unijo, hkrati pa se ta Evropa v zadnjem času kakor da podira,” je dejal dr. Dimitrij Rupel in spomnil na Brexit pa tudi na spore z ZDA in na spore med Nemčijo in Brusljem glede veljavnosti nacionalne in evropske zakonodaje. S tem nima težav samo Nemčija, pač pa tudi Poljska, Madžarska, do neke mere to zadeva tudi Slovenijo. “Smo sredi nekega kulturnega boja, ki pa se odraža tudi na prihodnosti balkanskih držav oz. na vključitvi balkanskih držav v EU. Slovenija je naredila vse, kar je bilo mogoče,” je še poudaril.
Na Brdu pri Kranju so se v sredo zbrali vsi voditelji 27 držav članic EU in tudi voditelji šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za vstop v EU. Vrh EU – Zahodni Balkan pa je hkrati predstavljal vrhunec predsedovanja Slovenije EU. V osnutku izjave, ki so jo včeraj po posvetovanju z voditelji držav Zahodnega Balkana sprejeli na Brdu, so zapisali, da EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu. Slovenija je sicer želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države Zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, kar pa se na koncu ni zgodilo. Kosovski premier Albin Kurti je bil kritičen – glede vizumske liberalizacije je spomnil, da jo je Evropska komisija predlagala že dvakrat, pa se še vedno ni zgodilo nič in to je nepravično. “Izjava, ki jo bomo podpisali danes bi lahko bila boljša,” je dejal. Srbski predsednik Aleksander Vučić pa je dejal, da se je premier Janez Janša na vrhu ves čas trudil za jasnejšo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Je pa EU tej regiji pripravljena finančno pomagati. 30-milijardni sveženj, kar je največji znesek doslej, naj bi ji namenila v zameno za pospešitev izvajanja reform ter umirjanje napetosti na Balkanu. Nekaj se je tako vendarle premaknilo.
Nekdanji večkratni minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je komentiral, da se je pri vprašanju integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo treba spomniti začetkov pred tridesetimi leti. Takrat Evropska unija, Zahod sploh ni hotel slišati o tem, da bi Jugoslavija razpadla in da bi vključevali posamezne države, ki so nastale na pogorišču Jugoslavije, v Evropsko unijo. To se je nato spreminjalo leta 1991, posrečilo pa se je pravzaprav samo nam. Dolgo časa je čakala Hrvaška, ki so jo imeli Nemci zelo radi, z veliki težavami in mukami je tudi Hrvaško uspelo spraviti v Evropsko unijo. Rupel je še opomnil, da se je treba zavedati tudi tega, da je področje vzhodno ali pa jugovzhodno od Hrvaške, področje neke druge kulture. “Bosna in Hercegovina je nekoliko drugačna od drugih držav Evropske unije, že zaradi svojega muslimanskega elementa. Poleg tega je tudi kot država precej neurejena in to se ne spreminja kaj dosti. Bosna je predmet različnih špekulacij, od tistih o katerih se je lahko bralo v povezavi z neobstoječim dokumentom, do vseh mogočih komentarjev in zadržkov, kar zadeva to integracijo Srbija je gotovo zanimiva za Evropsko unijo, je pa tudi velik zalogaj. Srbije se ne da kar naenkrat vključit, ker ima neko tradicijo, ki je povezana tudi z jugoslovansko krizo in tako naprej, povezana je z Bosno, z Republiko Srpsko, z vprašanjem Kosova,” je pojasnjeval in našteval Rupel.
“Evropska unija je v tem trenutku v zelo prekarnem položaju,” je opozoril Rupel. Če se spomnimo, kaj je rekel Jean-Claude Juncker, ko se je poslavljal od Evropske unije – rekel je, da nikdar več ne bodo dopustili, da država vstopi v EU, če nima razrešenih vprašanj meja. “To je še vedno prepričanje v Evropski uniji,” je izpostavil Rupel in dodal, da mnoge države v EU še vedno nosijo v sebi neko nezaupanje do Balkana in do držav, ki so nastale na področju Jugoslavije. Jugoslavija je imela nek status popularnosti, vendar si je vse zapravila z jugoslovansko krizo, z Slobodanom Miloševićem in tako naprej.“
Medijsko vzeto se zdi Ruplu slovenski zagovor Zahodnega Balkana pomemben
“In to da so prišli vsi evropski politiki ter balkanski politiki na Brdo – tudi to je zelo pomembno,” je še pristavil. V preteklosti tega namreč ni bilo in EU se je izogibala neki pristni ali pa odločilni diskusiji o zahodnem Balkanu. To, da je prišlo do tega sestanka je zelo pomembno, ob tem pa se je, kot že rečeno, treba zavedati, da je EU v težavah. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dolgo časa pravzaprav vodila Evropo odhaja, ne ve se, kakšna bo vlada v Nemčiji, niti kakšna bo v Franciji. Ne vemo kako bo z odnosom med Ameriko in Evropo, marsikaj se dogaja v znamenju nekega preplaha zaradi Kitajske. Vprašanje Zahodne Balkana je ob vsem tem na nek način, kot bi rekel nekdanji predsednik Danilo Türk, drugorazredna tema – s tem se Rupel sicer ne strinja povsem, a vseeno poudarja, da na žalost ni kakšnega posebnega predora. Je pa mnenja, da bi lahko države, ki imajo večji vpliv v EU kot Slovenija, vplivale na Bolgarijo, da bi nehala s protesti oziroma blokadami zoper Makedonijo, to se mu zdi sramotno.
“To kar se dogaja z ugledom Slovenije pri nas, to je ljudožerstvo, to je sramota prve vrste,” pa je bil glede poročanja medijev in poskusa izvažanja zavajajočih informacij kritičen Rupel. Na vprašanje, ali se v Evropski uniji resnično ukvarjajo z nami v taki meri, kot skušajo prikazati večinski mediji, je pripomnil, da se evropske države večinoma ne ozirajo na to, kdo je v posamezni državi na oblasti. Slovenija je za EU pač lepa dežela, relativno uspešna, gospodarsko nima problemov, nikomur ne stopa na prste, daje nek vtis ljubeznivosti in gostoljubnosti – kaj pa sploh lahko v tujini očitajo Sloveniji? “Kakšne levičarske dame se tam v komisiji napenjajo in napihujejo, kar pa še nič ne pomeni. Jaz mislim, da ima Slovenija ugled kot država, kdo jo vodi je v bistvu manj važno, da pa jo vodi relativno uspešno, je pa po svoje tudi dokazano,” je še sklenil nekdanji dolgoletni diplomat in večkratni minister za zunanje zadeve.
