Piše: Franc Bešter
Videnja kot današnja božja znamenja, ki jih Beseda (Bog, ki GOVORI) daje mnogim (ne zgolj izjemam!).
Človek naše dobe je »razsvetljen« – s svojim Razumom, ki naj bi lahko spoznal resnico, o dogajanju sveta, ta luč naj bi zmogla najti tudi pravo pot skozi življenje. A to je velika razsvetljenska zmota, ki jo bo treba preseči. Novo dobo in novo, zrelejšo civilizacijo bo nujno treba začeti, in sicer s preseganjem te zmote. Priznati, da je luč razuma prešibka, da bi lahko razsvetlila temo sveta. Zrelejši človek te kulture se bo jasno , zavedal, da je duh, ne le telo, zavedal tudi lastnosti in sposobnosti svoje duše, in da mora tudi tako DELOVATI, se pravi brez vezanosti. Sedanja kultura je kultura velikih materialnih vezanosti! Delovati se bo naučil tako, da bo življenjska pot vodila njegovo dušo k tistemu cilju, kjer le- ta lahko najde izpolnitev. V tem novem razsvetljenstvu bo Beseda svetilka na njegovi poti, ona mu ne bo le razodevala resnico o dogodkih sveta, kazala mu bo tudi pot hoje za njo, pot v nebeško Kraljestvo. A ker je to pot služenja Besedi (spolnjevanje božje volje), je jasno, da človeku to pot lahko pokaže le Beseda, po Duhu, neposredno. Saj človek brez tega ne more vedeti, kaj Bog v neki posebni, konkretni situaciji želi, hoče od njega. In smo spet pri videnjih: ta pot je nujno iz (prihodnjih)
dogodkov sveta, ki jih lahko gledamo le v njih. Videnja: tisto, kar danes zavračamo, do česar smo brezbrižni, bo v tej novi paradigmi začelo igrati ključno vlogo!
Na nas je torej, da začnemo uvajati neko novo, zrelejšo, naprednejšo obliko razsvetljenstva, kjer nam na naši poti ne bo svetila šibka, slabotna luč naše pameti, ampak bleščeča svetloba Besede. A prihajanje Besede je nadnaravni dar (milost), na življenjsko pot je dana le tistim, ki Kristusu (Besedi) v življenju sledijo, to jasno sledi iz evangelija. Vendar, kakšna je ta pot, hoja, v tem našem sodobnem svetu, ali je ona sploh možna?
Je možna, in postala bo tudi nujna: če se bomo v življenju usmerjali k nekim višjim, ne- materialnim ciljem, ki pa nas lahko zadovoljijo, a zahtevajo odpoved (zemeljskemu bogastvu in udobju), se bo zmanjševalo tudi sedanje prekomerno ropanje narave.
Franc Bešter, Zg. Besnica
