Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je vznemirjen, saj je pohitel z izjavo za STA, v kateri je pričakovano napadel potezo Vlade, ki je “z njegovega poročila o možnem nadaljnjem razvoju dogodkov v BiH iz leta 2011 umaknila oznako zaupnosti”. Potezo je označil za preusmerjanje pozornosti od očitkov v zvezi z non-paperjem, zaradi katerega so tranzicijski mediji nedavno napadli aktualnega premierja Janeza Janšo ter mu krivično pripisali njegovo razpošiljanje. Dogajanje sicer sovpada z obdobjem obsežnega izvažanja lažnih novic v tujino ter nazaj, tik pred predsedovanje Slovenije EU. Neobstoječi dokument, naj bi sicer govoril o razdelitvi države BiH, avtor zamisli pa naj bi bil prav Kučan, na kar je že pred časom opozoril bošnjaški verski voditelj Mustafa Cerić.
“Sklep vlade, s katerim je z dokumenta umaknila oznako zaupnosti, razumem kot preusmerjanje pozornosti z očitkov predsedniku vlade, da je razširjal nek non-paper o spreminjanju meja v Jugovzhodni Evropi,” je za STA dejal bivši predsednik republike Milan Kučan. Na spletni strani agencije pa so še zapisali, da je Vlada RS, na seji v četrtek umaknila oznako “zaupno” z dokumenta z oznako Z-103-34/2010, ki je datiran na 26. januar 2011. V koaliciji pa trdijo, da gre za dokument, “ki ga je Kučan takrat v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil za tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja.”
Kučan se ob tem brani, da je bil ta dokument že objavljen v knjigi njegovega hišnega zgodovinarja Boža Repeta, in da ni tajen. Kot je še dejal, je listina iz leta 2011 poročilo, ki ga je pripravil za Pahorja, in ki naj bi o problematiki BiH-a spregovoril na zasedanju Sveta EU. “Pripravljeno je bilo z mojimi pogledi na probleme, s katerimi živi BiH. Staro je deset let. V njem govorim predvsem o tem, da bi se morala EU v veliko večji meri zavzeti za BiH, ki je, kot sem jaz napisal, nefunkcionalna država, jo najprej usposobiti, da bi potem lahko bila sposobna za pogajanja o izpolnjevanju pogojev za vstop v EU.”
Kučan je priznal, da je leta 2011 predlagal mirno delitev BiH-a. (Foto: saff, posnetek zaslona)
Kot je še prepričan bivši predsednik, njegovega poročila ni mogoče primerjati z non-paperjem, ki so ga v zadnjem času (kot je znano) tako energično pograbili mediji, ki so blizu tranzicijskim centrom moči (kot sredstvo za protivladni boj), in ki naj bi se nanašal na spreminjanje meja na območju Zahodnega Balkana. Kot še meni bivši predsednik, v dokumentu iz leta 2011 ni niti besede glede spreminjanja meja. Obenem še trdi, da se njegovega dokumenta z non-paperjem ne da poistovetiti.
Bivšega predsednika republike je razkrinkal mufti Cerić
Ob navedbah nekdanjega predsednika pa nam na misel pride transparent s protesta Rešimo Slovenijo (iz leta 2019): “Laž in Kučan imata kratke noge.” Kučana je na laž postavil dolgoletni veliki mufti muslimanov bošnjaškega porekla Mustafa Cerić. Za portal Saff.ba, je pred kratkim objavil odprto pismo, ki ga je naslovil na bivšega predsednika Kučana. Pismo se je navezovalo ravno na svežo afero “Non-paper”, za katero je Cerić prepričan, da je vanjo vpleten prav Kučan.
Milan Kučan bi BiH mirno razdelil pod nadzorom mednarodne skupnosti. (Foto: saff, posnetek zaslona)
Bivši predsednik je bil pred desetletjem posebni odposlanec slovenske vlade za BiH, Pahor pa je bil takrat premier. In ta “non-paper” naj bi nastal že v tistem času (leta 2011), takratni premier pa ga je skušal podtakniti bruseljskim in ameriškim diplomatom, vendar neuspešno. Očitno Cerić meni, da je “non paper” v resnici nastal že v tistem času izpod rok Kučana kot odposlanca v BiH, saj naj bi Kučan tam spraševal politične elite, ali si še želijo živeti v takšni državi, kot je nastala po Daytonskem sporazumu leta 1996, ko se je končala štiriletna krvava vojna.
Za “novim” non-paperjem stojijo tranzicijska omrežja
Kučan je v tajno poročilo zapisal sledeče: “Potrebno je osvetliti, kaj bi bilo treba napraviti v primeru, da bi politične elite zavrnile življenje v Bosni in Hercegovini kot skupni državi ter njeno evropsko bodočnost. Bolje jo je pod nadzorom ter intervencijo mednarodne skupnosti mirno razdeliti kot pa še naprej krepiti medsebojne blokade, zaostrujoče spopade in zaostanke v ekonomskem in družbenem razvoju. V tem primeru mora imeti mednarodna skupnost aktivno vlogo v primeru, da bi razpad Bosne in Hercegovine imel posledice na odnose in na mir, pa tudi na varnost področja nekdanje Jugoslavije in tudi širše v jugovzhodni Evropi.”
Lobist Drago Kos (Foto: STA)
