Piše: Janja Strah
Bralci Demokracije so zadovoljni tako z obliko kot z vsebino revije. S plebiscitarno večino tudi menijo, da revija ne spodbuja sovraštva in nestrpnosti, kot ji očitajo progresivni mediji, tožilstvo in samooklicani medijski strokovnjaki. To je pokazala raziskava zadovoljstva med bralci revije Demokracija, ki jo je izvedla agencija Parsifal.
Največ anketirancev (47,4 odstotka), med katerimi jih je 43,1 odstotka z dokončano srednjo šolo, 39,2 odstotka pa z dokončano višjo ali visoko šolo, kupi revijo na prodajnih mestih po Sloveniji. Večina so redni in zvesti bralci, saj revijo 89,1 odstotka vprašanih bere vsak teden ali skoraj vsak teden. Revija ima tudi velik doseg, saj en izvod preberejo od tri do štiri osebe (32 odstotkov).
Zadovoljni z avtorji
Bralci so najbolj zadovoljni z avtorji revije, saj jih ocenjujejo s povprečno oceno 4,73 (na lestvici od 1 do 5), sledita vsebina (4,71) in oblika revije (4,70). Aktualnost revije so ocenili najslabše (4,39), kar je razumljivo, saj danes tiskani tednik po aktualnosti težko konkurira digitalnim medijem. Zato najraje berejo mnenjske rubrike (komentarje, tribune, kolumne in uvodnik) in teme, ki jih drugi mediji ne prinašajo (izvor Slovencev, domoljubje, korupcija v sodstvu, ilegalne migracije, ozadje političnega dogajanja, kulturni marksizem). To so tudi teme, za katere si bralci želijo, da bi o njih še več pisali. »Vsekakor bomo rezultate raziskave podrobno preučili in v kar največji meri upoštevali želje bralk in bralcev,« pravi glavni in odgovorni urednik Jože Biščak.
Za revijo Demokracija sicer velja, da je drugačna od drugih medijev. Tej trditvi so bralci dali oceno 4,79 (na lestvici od 1 do 5). Menijo tudi, da je verodostojna (4,72) in zanimiva (4,68). Z oceno 1,57 pa sta bili ocenjeni trditvi, da je Demokracija dolgočasna ali pristranska.
Revija ni rasistična
Več kot četrtina bralcev, ki so odgovorili na vprašalnik, je dejala, da je v preteklosti že donirala sredstva reviji. Prav tako so v povprečju zadovoljni s svojim življenjem (ocena 3,65) in z življenjem v Sloveniji na splošno (povprečna ocena 3,47).
Ker revijo Demokracija pogosto obtožujejo spodbujanja sovraštva in nestrpnosti (levičarski mediji jo imenujejo kot »tovarno sovraštva«), smo bralce (se pravi tiste, ki revijo redno berejo) vprašali, kaj menijo o teh obtožbah. S plebiscitarno večino (95,9 odstotka) so odgovorili, da se jim take obtožbe ne zdijo utemeljene, prav tako se plebiscitarna večina (92 odstotkov) ne strinja, da bi revija z gloso Aleksandra Škorca decembra lani spodbujala rasno nestrpnost. Bralci (90,7 odstotka) so namreč Škorčev zapis razumeli kot gloso.
»Dobri rezultati«
Jože Biščak raziskavo zadovoljstva bralcev šteje kot dobro popotnico za naprej in možnost, da postane revija še boljša in ima še večji doseg. »Veseli nas tudi, da nas bralci ne prepoznavajo kot nestrpne, kar nam levičarji in progresivni mediji pogosto očitajo izključno zato, ker pišemo o ilegalnih migracijah, poudarjamo slovenstvo in slovensko kulturo, se zavzemamo za ohranjanje tradicije, družine in krščanske vere. Vse to so vrednote, zaradi katerih se je slovenstvo v teh krajih ohranilo dolga stoletja, progresivizem pa dela vse, da bi to uničil. Zato smo deležni najhujših zmerljivk,« je še dejal Biščak.
Cena 3,10 evra na izvod se zdi bralcem primerna in razumna (81,8 odstotka bralcev), več kot polovica bralcev pa tudi pozna spletno različico revije Demokracija (od tega jo 4 od 5 odstotkov spremlja redno oziroma pogosto).
Raziskavo zadovoljstva je podlagi odgovorov na anketne vprašalnike, ki so bili objavljeni v 16. številki revije Demokracija (22. aprila, bralci so morali odgovore poslati do 5. maja) izvedla agencija Parsifal. V vzorec je bilo vključenih 460 vrnjenih anketnih vprašalnikov.
Seznam nagrajencev
Knjižno nagrado naše založbe prejmejo naslednji izžrebani sodelujoči v naši anketi: Mihael Kersnik, Julijana Gartner, Ciril Petrak, Libero Umer, Igor Kobal, Marta Kunaver, Jurij Kobal, Alojz Napotnik, Olga Cvikl, Primož Tešar, Marliza Podlogar, Griša Kersnik, Frančiška Brečko, Alojz Krebs, Silvo Habat, Irena Bizjak, Darinka Kralj, Peter Vodopivec, Jožef Funa, Alojz Pungartnik, Iztok Jelen, Alenka Cijan, Herman Pirš, Franc Debevec, Adolf Pečoler, Danilo Papič, Goran Istenič, Cvetka Pavlič, Christian Lautischer, Predrag Tomič, Milena Marmolja, Majdica Mali, Boža Štrancar, Jadranka Haberl, Peter Križnik, Vida Vrhnjak Duler, Martina Majerle, Jože Panjan, Darinka Andlovič, Rozi Pregelj, Jože Kržič, Franc Šumer, Vlado Virant, Janez Kuhar, Sašo Prek, Marija Ahac, Otmar Deržek, Maruša Ogris, Metod Grebenc in Marija Fonovič.
