Piše: Sara Rančigaj
V Sloveniji je mogoče prav vse, tudi to, da so nekateri preganjani zaradi kosa pršuta ali nočitve v hotelu, medtem pa je drugim “izbranim” dovoljeno postransko zaslužiti tudi milijon evrov. Izpostavljamo primer Tomaža Vesela, za katerega je KPK odločil, da ni kršil zakona o integriteti, kljub temu, da je v javnosti lagal o obstoju dokumenta, ki bi dokazoval, da mu je KPK odobrila opravljanje dodatne dejavnosti. Dokumenta javnost ni nikoli videla, pri tem pa se pojavi vprašanje o tem ali je predsednik računskega sodišča res kredibilna oseba.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi. Po njihovem prepričanju Vesel ni kršil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, nakar so postopek zoper njega zaustavili. Po njihovem prepričanju zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v omenjeni ustanovi. Prav tako so v obrazložitvi med drugim zapisali, da višina zneska pri Fifi (približno 250 tisoč evrov bruto), ni relevantna in ne igra kriterija presoje. Prvorazredni v tej državi lahko očitno dodatno služijo tudi milijone.
Funkcija predsednika računskega sodišča je ena izmed najvišjih funkcij v državi, številni pa so kritični, da Veselova funkcija nikakor ni združljiva. Pred meseci se je v javnosti odvijala prava saga zavajanja tudi s strani Vesela, ki ni bil zmožen pokazati dokumenta, kjer bi bilo jasno zapisano, da mu je KPK odobril opravljanje dodatne dejavnosti. Sprenevedal se je tudi nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec, ki prav tako ni pokazal omenjenega dokumenta, na KPK pa so odgovorili, da dokumenta ne najdejo. Kljub temu, da KPK trdi, da Vesel ne krši zakona, pa bi moral vseeno premisliti o moralnosti Veselovega dejanja, ko je trdil, da potrdilo ima. Predsednik računskega sodišča mora biti v prvi vrsti kredibilen, a mu je tukaj spodletelo.
Dvoličnost KPK: Eni so preganjani za 400 evrov, drugi lahko služijo mastne zaslužke
Spomnimo se primera nekdanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, ki jo je KPK obtožila kršenja istega zakona. V izjavi so zapisali, da je Pivčeva kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in v dveh primerih kršitev prvega odstavka v povezavi s tretjim in petim odstavkom 30. člena ZIntPK, ki opredeljuje prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril. Pivčeva je kasneje vse očitke zavrnila: “Nedopustno je, da državne institucije (KPK) kršijo zakonske določbe in posegajo v ustavne pravice posameznika z nespoštovanjem zakonodaje in s selektivnim odkrivanjem svojih ugotovitev,” se je takrat odzvala Aleksandra Pivec.
Pivčeva je prepričana, da so za zlorabo dobrega imena in njene medijske-politične smrti bili pripravljeni zlorabiti državne institucije. Preiskava Komisije za preprečevanje korupcije je na podlagi dokazil in pojasnil nekdanje predsednice DeSUS-a šele v drugem osnutku poročila ugotovila, da je Pivčeva vse stroške nočitev v Hotelu Marina v Izoli, v celoti poravnala sama. Kljub temu, KPK zavrača, da bi to nesporno dejstvo, ki ga je pri preiskavi sama ugotovila, vključila v izrek svojih ugotovitev. KPK je pri preiskavi primerov s katerimi so tri mesece z negativnim medijskim poročanjem diskreditirali Pivčevo ugotovila, da ta iz omenjenega naslova ni pridobila koristi.
Medtem pa je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel že več kot štiri leta vsako leto prejel četrt milijona evrov, protikorupcijska komisija pa je šele pred sprožila postopke in ga tudi zaključila. Vesel je za medije dejal, da bi si v tem primeru zaslužil opravičilo. Pri tem pozablja dejstvo, da je javnost več mesecev zavajal z nevidenim dokumentom, prav tako pa je bil kritičen premier Janez Janša, ki je poudaril, da 250 tisoč evrov postranskega zaslužka ni problematično, če gre za prvorazredne. “Bo pa problem en pršut pri ministrici ali 40 evrov pri županu,” je poudaril.
Zanimivo je, da je KPK opravljanje Veselove funkcije opredelilo kot opravljanje športne dejavnosti, kar pa dejansko ne drži, saj opravlja delo revizorja, ki nima popolnoma nobene povezave s športom. V nasprotju s Pivčevo pa so celo ugotovili, da v tem primeru višina plačila ni relevantna, saj naj ne bi predstavljalo kriterija presoje. Na Twitterju se je kritično odzval tudi profesor političnih znanosti Miro Haček. “200 jurčkov letno pri prvorazrednih ni problem in celo ni pridobitna dejavnost, pri drugorazrednih in nenaših pa je že 400 evrov grozen problem in vzrok za odstop. To je žal naša pravna država,” je dejal. Kot kaže lahko potemtakem tako najvišji funkcionarji prejmejo lahko kakšrnakoli plačila, kar pa jasno prikazuje stopnjo moralnih vrednot v Sloveniji.
