Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Ministrstvo za finance je pripravilo predloge za nadgradnjo davčnega sistema. Ob tem poudarjajo, da imajo predvidene rešitve večji in dolgoročnejši pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Tudi s tem namenom se je vlada v sredo sestala na Brdu pri Kranju, kjer je sprejela omenjene predloge. S pomočjo davčnih sprememb si želijo razbremeniti podjetja in prebivalstvo, s čimer bi lahko dosegali večjo konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo pozitivno vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
Vlada je na sredini redni seji sprejela tudi ukrepe na davčnem področju s katerimi bodo razbremenili posameznike, med njimi tudi visoko izobražene, ki predstavljajo temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev in tudi na bolje plačane zaposlitve, kar pa bi lahko posledično povečalo potrošnjo prebivalcev, kar bo izjemnega pomena po izhodu iz krize zaradi epidemije covida-19.
Na 73. redni seji so na vladi določili besedila predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini in predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost.
Razbremenitev obdavčitve pri dohodnini bo prinesla olajšavo zavezancem za dohodnino, s čimer si želijo spodbuditi okrevanje gospodarstva. “S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini zasledujemo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covid-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev,” so pojasnili na vladi. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
S spremembo zakona o dohodnini se bo po planu splošna olajšava postopoma zviševala vse do leta 2025 in bo takrat znašala 7500 evrov. Letno bodo denimo tisti s povprečno plačo od svoje plače prejeli približno 260 evrov več na letni ravni že za naslednje leto. Vsako leto pa to pomeni še dodatnih 260 evrov več. Denimo prejemnik povprečne plače bo za leto 2022 imel 260 evrov višji dohodek, za leto 2025 pa tisoč evrov na letni ravni. 7500 evrov bi tako postala splošna olajšava, ki bi veljala vse od leta 2025 dalje.
Nižji davki – večji dohodki zaposlenih
Poleg postopnega zviševanja splošne olajšave pa je v planu tudi uvedba avtomatskega usklajevanja olajšav ter neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine. V predlogu je tudi znižanje davčne stopnje v zadnjem, 5. dohodninskem razredu za pet odstotnih točk (s 50 odstotkov na 45 odstotkov). Omenjen ukrep bo tako na dolgi rok razbremenil delojemalce in jim hkrati omogočil večji razpoložljivi dohodek.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zagotavlja pregledno in pravično obdavčenje ter z davčnimi ukrepi dodatno spodbuja gospodarsko okrevanje po epidemiji covid-19. Predlog zakona omogoča ugodnejše davčne ukrepe od veljavnih in zagotavlja prijazen administrativni okvir obdavčitve s poenostavitvami in zasledovanjem davčne gotovosti.
Po vladnem načrtu se bo znižala stopnja dohodnine za dohodke od kapitala (obresti, dividende in dobički) s 27,5 na 25 odstotkov, skrajšalo se bo obdobje imetništva kapitala za pet let, na 15 let, po preteku obdobja se tako ne plača dohodnina od dobička iz kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem pa bi se znižala s 27,5 na 15 odstotkov. Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb opredeljuje tudi znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov vlaganj za spodbujanje zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, za 0,7 odstotne točke pa bi bile višje olajšave za donacije.
Sledila bo poenostavitev in administrativna razbremenitev davčnih zavezancev
S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost pa se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropskih direktiv, prav tako se želi s predlogom zakona doseči poenostavitev in administrativna razbremenitev davčnih zavezancev in davčnega organa, hkrati pa slediti okoljski politiki. “S tem bomo naslovili škodljive davčne ukrepe in deloma pripomogli k pravičnemu obdavčenju,” so še pojasnili na ministrstvu za finance po predlogu zakona vladi.
Predlog zakona med drugim omogoča uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida, večjo fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki. Davčnim zavezancem tudi ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost.
Zapolnjevanje delovnih mest v deficitarnih poklicih z olajšavami
Na področjih, kjer kadra primanjkuje si z dopolnitvijo zakona vlada želi manko delavcev nadomestiti tudi s spodbudami na področju zaposlovanja. S predlogom zakona nadgrajujejo davčne olajšave za zaposlovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za donacije, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zelen prehod. Določa se enostavnejše in ugodnejše priznavanje nekaterih dohodkov pri ugotavljanju davčne osnove.
V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je za delodajalce načrtovana olajšava za zaposlovanje oseb v deficitarnih poklicih, in sicer v višini 45 odstotkov plače za prvih 24 mesecev zaposlitve. Po drugi strani se vlada zaveda problematike prvih iskalcev zaposlitve, za katere bo za deset odstotnih točk višji znesek olajšave za zaposlovanje, ob pogoju da so prvi iskalci zaposlitve mlajši od 25 let. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev, na bolje plačane zaposlitve in na nižjo stopnjo brezposelnosti prvih iskalcev zaposlitve, ki je aprila 2021 znašala 14,4 odstotka.
V predlogu so se znašle tudi seniorske olajšave in oprostitev plačila dohodnine dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1.500 evrov za rezidente, starejše od 70 let, ukinja pa se tudi prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost.
Tiskanje računov le še na zahtevo kupcev
Kot je že pred časom napovedal predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič pa je ministrstvo za finance podalo tudi predlog zakona, da se račun v papirni obliki izroči kupcu le na njegovo zahtevo. Pri tem predlogu bi bilo prav tako smiselno, da bi trgovci pričeli uporabljati možnost povezave z aplikacijo, ki bi kupcu račun dostavilo elektronsko, pri čemer pa bi bili okolju veliko bolj prijazni.
Z omenjenimi ukrepi vlada načrtuje, da se bo z njimi okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. “Gospodarstvo bomo spodbudili k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke,” so se še na omenjeno sprejetje zakonodaje odzvali na ministrstvu za finance. Minister za finance Andrej Šircelj je na četrtkovi novinarski konferenci napovedal, da bi lahko bili zakoni sprejeti še pred poletjem. Izpad proračunskih prihodkov se bo po planu ministrstva pokril z večjo gospodarsko rastjo, pri čemer je zagotovil, da so javne finance popolnoma stabilne.
