Piše: Dalma Jánosi
Francesco Giubilei je italijanski pisatelj, založnik in univerzitetni profesor, predsednik Nazione Futura in konservativne fundacije Tattarella, avtor knjige Ohranjanje narave.
Zakaj je varstvo okolja pomembno vprašanje za italijanske konservativce?
Pogosto se zdi, da so nekatera vprašanja prevzela levica ali desnica, medtem ko je za okolje odgovoren vsak državljan, ne glede na svojo politično ideologijo. Pomembno vprašanje ohranjanja ustvarjenega sveta bi moralo glavne politične akterje združiti in ne razdvajati. V resnici pa je nova vrsta liberalnih, globalističnih levičarjev, ki so se zgledovali po Greti Thunberg ali gibanju Fridays for Future, si prisvojili vprašanje okoljevarstva in mu dali ideološko vsebino. Menimo, da je naša dolžnost, da povzdignemo svoj glas, ko ljudje poskušajo skriti ideologije za okoljevarstvom; ko vidimo prizadevanja, kot je zanikanje identitete in pravice do obstoja nacionalnih držav ali poveličevanje večkulturne družbe. Spričo teh pojavov je pomembno ponuditi alternativo, ki temelji na konservativnih vrednotah. Zeleni konservativizem, kot ga imenujemo, si prizadeva za zaščito ustvarjenega sveta.
Kako naj razmišljamo o zelenem konservativizmu?
Temelji na treh osrednjih stebrih. Prvič, da je varstvo okolja mogoče doseči na lokalni ravni, ne le na globalni. Po nauku Rogerja Scrutona o majhnih skupnostih pomeni ohranjanje okolja tudi zaščito identitete narodov. Drugič, upošteva potrebe podjetij in hkrati spoštuje lokalne razmere. Za nobeno območje ne bi smela veljati oblika varstva okolja, ki je diametralno nasprotna gospodarskim interesom regije. Tretjič, upoštevati mora tudi priložnosti in potrebe prikrajšanih družbenih skupin. Res je, da je treba promet spremeniti, vendar nihče ne more pričakovati, da bo kdo zamenjal svoj 20 let star avtomobil z električnim ali hibridnim avtomobilom za 50 ali 60 tisoč evrov, če za to nima finančnih sredstev. Procesa, ki se je začel v našem okolju, ne bi bilo mogoče obrniti, če bi popolnoma zanemarili potrebe posameznih državljanov in skupnosti.
Ali je globalni ali lokalni pristop k varstvu okolja učinkovitejši?
Oboje je potrebno, ker je kriza globalna. Vendar nadnacionalna svetovna organizacija, ki je izključno zunanje usmerjena in posameznim državam vsiljuje vrsto pravil, kot to počne Evropska unija, ni rešitev. Italijanski proizvajalci so pogosto v slabšem položaju. Tunizijske pomaranče in oljčno olje so na italijanskih policah, medtem ko se italijanske pomaranče in oljke pokvarijo na poljih, saj je njihova pridelava in prodaja dražja. Pogosto govorimo o globalnih načrtih, ki niso prave rešitve na lokalni ravni. V kaotičnem mestu, kot je Rim, bi bili učinkovitejši javni prevoz, odvoz smeti in čistoča javnih prostorov zelo pomembni.
Na katerih vrednotah temelji ekologija konservativnega sveta?
Vrednote klasičnih italijanskih in evropskih mislecev, ki so v svojih delih skozi stoletja obravnavali naravo. V antiki jih najdemo v Vergilijevi Bukoliki, kjer ima narava osrednje mesto. Ali v starorimskem verskem svetu, ki je posebno pozornost posvečal kultu narave, rekam in potokom podelil dušo, gozdove pa je imel za svete kraje. Krščanski sistem vrednot, svet, ki ga je ustvaril Bog, je izhodišče, v središču katerega je človek. To je v nasprotju z usmeritvijo, ki jo zagovarja Greta Thunberg in ki temelji na ideologiji neomaltuzijanstva. Thomas Malthus je v človeku videl sovražnika narave, parazita, in je verjel, da bo nadzor nad rastjo prebivalstva rešil svet.
Kakšna je prava rešitev?
Še najbližje resnici je družinska politika, ki jo madžarska vlada že leta izvaja v ambicioznem poskusu povečanja rodnosti. Vlade po vsej Evropi si morajo nujno prizadevati tudi za spodbujanje rasti prebivalstva. V Italiji že več let močno upada število prebivalcev.
Kako lahko ta proces obrnemo?
To bi zahtevalo ponovno odkritje krščanskih vrednot. V Prvi Mojzesovi knjigi Sveto pismo opredeljuje človeka kot del narave. Ustvarjeni svet, krščanstvo, je v središču vrednot konservativnega sveta. V svoji dvatisočletni zgodovini je Cerkev vodila človeštvo s številnimi nauki. Papež Janez Pavel II, upokojeni papež Benedikt XVI in papež Frančišek so izdali dragocene enciklike in apostolske spodbude. Težava je v tem, da so ti nauki manj znani in da po vsem svetu ni glasnih gibanj, kot je Thunbergovo, ki bi jih širila.
Kakšne so možne posledice upadanja števila prebivalcev?
Staranje prebivalstva pomeni za delovno aktivno prebivalstvo ogromno breme, ne le za plačevanje pokojninskih prispevkov, temveč tudi za vzdrževanje sistema zdravstvenega varstva. Da bi poskrbela za starejše in preprečila propad sistemov socialne varnosti, poskuša Evropa nadomestiti nerojene generacije s priseljenci. To je napačna rešitev, saj vidimo kulturne in družbene težave, ki jih povzroča nenadzorovano priseljevanje. Edina rešitev je povečanje števila prebivalcev v državah.
Vir: Magyar Nemzet
