Piše: Sara Bertoncelj
“Jaz mislim, da je ta problem nekoliko iz trte izvit ali pa gre za vihar v kozarcu vode – tukaj ni kakšnih velikih zgodb,” je dejal dr. Dimitrij Rupel v oddaji Tema dneva ter dodal, da je povsem jasno, da si pozicija želi v tem trenutku dramatizirati situacijo, ne le na področju zunanje politike, ampak tudi sicer. Je pa področje zunanje politike zelo občutljivo, ker je ta v luči evropskih razmer zelo občutljiva stvar. “Vemo da obstaja neka izmenjava očitkov med Brusljem in Ljubljano in se bojim, da bi želel kdo tem očitkom oziroma dramatični komunikaciji priliti še nekaj olja na žerjavico,” je komentiral dogajanje, ki je v zadnjem času povezano tudi z neobstoječim dokumentom.
Iz non-paperja, ki ga je pripravila Hrvaška je razvidno, da si uradni Zagreb želi sprememb volilne zakonodaje v BiH, med drugim tudi načina volitve treh članov predsedstva. V Zagrebu želijo, da bi hrvaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine volili le na območjih, kjer večina prebivalstva predstavljajo Hrvati. Do zdaj so to namreč lahko storili vsi člani federacije. Bi se lahko uresničile bojazni nekaterih, da bi to lahko vodilo do ustanovitve tretje hrvaške entitete na območju Bosne in s tem morda tudi do novih etničnih konfliktov na Balkanu? Luka Svetina je v oddaji Tema dneva gostil dr. Dimitrija Rupla, ki je spomnil da je situacija v Bosni in Hercegovini napeta že dolgo časa, od leta 1995 niso uspeli rešiti nekaterih temeljnih ustavnih oziroma političnih problemov. “Seveda to marsikomu pride prav,” se je navezal na to, da so nekateri besede predsednika Boruta Pahorja na obisku v BiH preinterpretirali tako, da so napeljali vodo na svoj mlin. “V teh časih, ko se slava poje raznim žvižgačem, ne smemo biti presenečeni, če se to dogaja,” je še komentiral dejstvo, da so je sploh prišla informacija o neformalnem pogovoru med predsednikom države in člani bosanskega predsedstva v javnost.
Zunanji minister dr. Anže Logar je potrdil obstoj non-paperja, ki ga je pripravila Hrvaška, podpisale pa so ga tudi Slovenija, Madžarska, Grčija in Ciper. Govora je predvsem o tem, kako bi se lahko Bosna čim prej približala vstopu v EU. Hrvaška pa si očitno želi nekaterih sprememb še pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Po besedah Rupla ta zgodba ni preprosta. Hrvaška bi si želela imeti v BiH podoben položaj, kot ga ima Srbija. Ta ima namreč Republiko Srbsko, ki celo po imenu spada k njej. Kar se tiče Hrvaške, je tu neka negotovost oziroma nejasnost, ki bi jo očitno Hrvati želeli na nek način spremeniti. A v BiH, pa tudi drugje, še niso pripravljeni na te spremembe.
BiH bi seveda slej kot prej morala postati članica EU in v interesu EU bi bilo, da najde neko rešitev za ureditev notranjih odnosov v BiH. V takšnem stanju kot je v tem trenutku, si težko predstavljamo da bo postala članica EU. Potem je še Srbija ki ima težave s Kosovom, Makedonija ki ima težave z Grki in Bolgari in tako naprej. Odpre se harmonika nekih problemov in če bi se premaknila kakšna od teh domin, bi lahko padle še ostale. “EU bi tu morala imeti svojo politiko in jaz se bojim, da je na tem področju nekoliko pomanjkljiva,” je ocenil dr. Rupel.
Predsedniku vlade se želi podtakniti ambicije, ki ne obstajajo
Če pogledamo v preteklost, je dejstvo, da bosanske situacije EU ni bila sposobna rešiti, situacijo je reševala Amerika v Daytonu. naslednjega problema na Kosovu tudi ni bila sposobna rešiti, ponovno je bila potrebna intervencija Amerike in Nata. “Tu je eno okno priložnosti za Evropejce in tudi za slovensko predsedovanje, da poskuša na nek način, z nekimi umetelnimi, nežnimi in previdnimi pobudami premakniti celo stran bližje EU. EU brez Zahodnega Balkana praktično ni cela, je pomanjkljiva in bi bilo treba tu seveda nekaj narediti. Jaz razumem, da se ta debata o non-paperju sproža v nekem posebnem histeriziranem vzdušju, ko bi želeli nekateri otežiti če ne celo preprečiti Sloveniji in tej vladi predsedovanje EU. To predsedovanje je sicer bolj nezahtevno, bolj tehnično in manj politično kot tisto prvo predsedovanje let 2008. Ampak ne glede na to, je treba gledati na ta zaplet tudi v luči teh prizadevanj, da se podtakne tej vladi, predsedniku te vlade, neke ambicije, ki pravzaprav ne obstajajo,” je opozoril Rupel.
Rupel je še spomnil, da imajo nekatere svetovne sile, kot sta Rusija in Kitajska, svoje interese na tem področju – celo Hrvaška gradi most na otok Pelješac s kitajskim denarjem. Tukaj gre torej za vprašanje ali Evropska unija ali kdo drug. In če bo kdo drug, to ne bo dobro niti za EU niti za nas. Voditelj oddaje je še vprašal, ali je tudi Bosna v obstoječi formaciji nekako prisiljena živeti skupaj – podobno kot je bila Jugoslavija prisiljena živeti v titoističnem objemu. BiH je sicer obstajala že prej, že v Avstro-Ogrski, zato je situacija nekoliko drugačna, a po Ruplovem mnenju bi se dalo težavo reševati tudi drugače, ne z delitvijo ozemlja, pač pa z delitvijo oblasti. V tem trenutku namreč ni dobrega sistema vladanja v BiH. Makedonci so si leta 2001, ko je prišlo do spora med albanskim in makedonskim prebivalstvom, razdelili oblast in Rupel meni, da je to prava pot, torej iskanje recepta za politiko, da se porazdeli oblast bolj pravično.
