Ali nisem kul? Tako vprašala
je Narcisija spet puhloglavo,
se odela v svojo barvo pravo,
da je kul, si znova je dejala.
Oponirala bi kot za stavo
vsem, ki tega ne bi ji priznali,
ki bi na poziciji ostali,
da nje stanje ta hip ni prav zdravo.
V opoziciji je do drugačnih
ves čas že Narcisija, ki hrupno
se nam razkazuje in obupno
vpije hkrati o otrocih lačnih.
Da povsod je sama nekultura,
ona le je kul, tako poudarja
in obenem z zgledi ponazarja,
koliko pri njej zares je ura.
Ni z Narcisijo se dobro bosti,
v svoji namreč domišljiji vedno
se imela bo pač za večvredno,
samohvale ji ne bo zadosti.
Res je perla, mora se priznati,
in da kul je, ni o tem več dvoma,
morala bo le še, da bo koma,
več trompetngolda nase dati.
