Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se očitno raje ukvarja s svobodo medijev, kot pa da bi morda skušal postoriti kaj v smeri, da bi Slovenija dobila svoje naročeno cepivo. V pogovoru za Delo je sicer poudaril, da pod njegovo odgovornost spadata civilna zaščita in humanitarna pomoč, in da njega ni v usmerjevalnem odboru za cepiva. A če ga to, da določeno področje ne spada pod njegove odgovornosti, ne ovira pri komentiranju kritičnega pisanja medijev do oblasti, ga tudi pri posredovanju glede cepiv ne bi smelo.
Na začetku februarja letos sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič v prispevku, ki je bil objavljen v časniku Delo, zavrnila kritike na račun domnevno prepočasnega in ne dovolj učinkovitega evropskega pristopa pri nabavi cepiv proti covidu-19.
Lenarčič pa je sedaj za Delo pojasnil, da se je cepljenje v EU začelo konec decembra, medtem ko nas je Združeno kraljestvo prehitelo skoraj za cel mesec. Oni so ubrali bližnjico z izredno odobritvijo brez postopka preverjanja varnosti in učinkovitosti cepiv, je ocenil. Drug razlog, da Združeno kraljestvo prehiteva Evropo, pa je po njegovem mnenju AstraZenca, ki ne spoštuje pogodbenih obveznosti do EU, medtem ko jih do Združenega kraljestva izpolnjuje. A bi bilo po njegovem, sankcioniranje tega podjetja nespametno, saj rabimo vsak odmerek, ki je na voljo.
Cepilna kriza pomembnejša od političnih obračunavanj
“Nekateri v Sloveniji se sprašujejo, kje je v tej krizi s cepivi komisar za krizno upravljanje,” je dejal komisar ki meni, da gre pri tem za sprenevedanje ali pa za nepoznavanje zadev. S krizo zaradi pandemije se po njegovih besedah namreč že ves čas ukvarja praktično celotna komisija, komisar pa se ukvarja s področji, ki spadajo pod njegovo odgovornost – civilna zaščita in humanitarna pomoč. Pojasnil je, da imajo za cepiva usmerjevalni odbor, v katerem so poleg predstavnikov evropske komisije tudi predstavniki vseh držav članic – ni pa komisarja za krizno upravljanje. Z drugimi besedami, pojasnil je, da naj ukvarjanje s cepilno krizo ne bi spadalo pod njegovo odgovornost. Nenavadno, glede na to, da gre za komisarja za krizno upravljanje. Evropski komisar Lenarčič v pogovoru za Delo sicer napoveduje skorajšnji konec cepilne krize EU. A bolj kot to, da prihaja do zamujanja z dobavo cepiva, ga žalosti, da je Slovenija v Bruslju obravnavana kot problematična država. To, da oblast napada medije, ni v skladu z evropskimi standardi, je dejal in spomnil na čase bivšega režima, ko je bila vloga medijev, da so hvalili dosežke oblasti.
Lenarčič je opozoril, da v Bruslju opaža veliko razprav o Sloveniji, na različnih ravneh. “Dejstvo je, da Slovenija v zgodovini svojega članstva v EU še ni bila predmet obravnave na tak način, kot je bila nedavno v evropskem parlamentu,” je dejal in dodal, da ga to žalosti, ter da to ni znak povečanega ugleda države. Pojasnil je, da je kritično pisanje o oblasti v skladu z evropskimi standardi, ko pa oblast napada medije, to ni v skladu s temi standardi. Na vprašanje Dela, ali mu kdo od komisarjev postavi kakšno vprašanje glede razmer v Sloveniji, je odgovoril, da imajo na področju vladavine prava, svobode medijev in podobnega, njegovi kolegi v komisiji, ki so za njih pristojni, dovolj svojih virov, da si ustvarijo sliko, zato njega ne sprašujejo. Seveda je jasno, kdo so “njihovi viri”, o katerih je Lenarčič govoril, jasno pa je tudi, da jim v EU niti približno ni jasno realno stanje slovenske medijske krajine. Vsekakor bi bilo bolje, če bi se komisar lotil kriznega upravljanja na kakšnem drugem področju, lahko bi recimo pomagal reševati krizo s cepivi.
