Piše: Tim Rauter
Marjan Šarec je (na žalost) moj sokrajan, že leta se govori o našem prelepem Kamniku, nobeden pa ne ve točno kako je prišlo do tega, da je naš vrli Marjan pristal v politiki. (Nikoli zares) Kamniški Dončič se je leta 2018 iz lokalne politike izstrelil med politike na državni ravni, prav zaradi nas – Kamničanov in seveda očitne podpore medijev. Od župana, do Predsednika Vlade, to je bil velik skok za Šarca. A je (pre)visoko letel, in (zelo)nizko padel, točno to se je zgodilo “našemu” Marjanu, ki je zadnje čase godrnjav (tak se kaže tudi med branjem berila v cerkvi), izogiba pa se nastopom v Državnem zboru, saj ga je Janša naučil eno stvar. Parlament ni cirkus, kjer bi zganjal neumnosti in klatil šale.
Šarec je začel politično kariero na lokalnih volitvah leta 2010, ko je zmagal v drugem krogu proti (ne boste verjeli) Branetu Goluboviču. Ta kampanja je bila zelo posebna, saj so bili rezultati zelo tesni in priča smo bili, kako kandidata v drugem krogu izvajala rutinsko agresivno ofenzivo, diskreditacije na osebnem nivoju in tudi obmetavanje z ostrimi besedami. V drugem krogu je Marjan Šarec za las zmagal. Po tem pa sta sledila dva mandata, ki sta Kamniško občino pahnila v izjemen izostanek. Infrastruktura se je gradila izjemno počasi, privatiziral je Komunalno Podjetje Kamnik – KPK, svojim znancem, ki je poročalo milijonske dobičke. Javno podjetje, ki upravlja vodno, električno in cestno infrastrukturo je čez noč postalo privatno, v lasti dobrih prijateljev našega sokrajana. In neverjetno je, kako sta dva največja konkurenta (eden bolj levi kot drugi), postala eno in se združila v LMŠ. Golubovič in Šarec. Kamničani se tej navezi še danes smejijo.
Šarčeve obljube
A gremo malo med Šarčeve obljube. Pri tem pa notorične Kamniške šole ne moremo izpustiti. Za Osnovno šolo Frana Albrehta je občina dala reci in piši, 1,5 milijona evrov. Že desetletja se obljublja temeljita prenova oz. ponovna zgraditev izobraževalnega zavoda. Šarec je prvotno trdil, da je prenova smešno draga, ter da kot župan tega projekta ne bo podprl. Čez noč se je premislil, (le zakaj) saj je imel prste vmes spet podjetje, blizu Marjana Šarca. No Šole še vedno ni, 1.5 milijonov evrov pa tudi ne.
Podobno se je zgodilo, ko je bil na javni dražbi prodana uprava bivše Kemijske Industrije Kamnik dvorec Katzenberg. Izklicna in prodajna cena sta bili tragikomično nizka, dražili so dvorec, ki ni le dragulj lokalne dediščine, ampak celotne Gorenjske regije za manj kot 10 evrov na kvadratni meter (prav ste prebrali!). Ker je občina imela predkupno pravico, je bila cena 310.000 evrov, vendar takrat občina pod Marjanom Šarcem ni želela izkoristiti te enovite priložnosti. Namesto tega ga je kupila Družba Miloša Milovića, ki je (uspešen) dražitelj in ima v lasti več stavb, ki so namenjene azilnim domovom (potem veste odkod dobiva denar?). Kamnik je zaradi te napačne odločitve namesto obnove dvorca, skoraj dobil azilni dom za ilegalne migrante. Zahvaljujoč pritiskom občanov se le-to ni zgodilo.
Iz domače v državno politiko
Leta 2017 se je Kamniški (nikoli) Dončič, prvič pojavil na državni ravni. Udeležil se je Predsedniških volitev, kjer je prišel do drugega kroga, vendar lahkotno pogorel, na srečo Kamničanov, ki niso hoteli “sramote” na najvišji državni ravni. V več političnih soočenjih so ga tudi drugo razredni kandidati ujeli v zanko, ter se ni znal konstruktivno braniti (politika je nekaj drugega, kot spakovanje na odru). Že kot kandidat za predsednika je argumentiral a svojo retoriko, ki praktično ne pove nič. Naslednje leto, ko so bile parlamentarne volitve, pa se jih je udeležil z svojo na novo ustanovljeno stranko – LMŠ. (Kamničani pravijo, da se stranka imenuje Laži Marjana Šarca). Kampanjo je začel (njemu v stilu) s takojšnjimi napadi na SDS, kot še zdaj, se je že takrat bal te stranke kot hudič križa. Bil je prvi izmed strank na levem polu, ki se je zavezal da v koalicijo z Janezom Janšo in stranko SDS ne gre za nobeno ceno. Kar je logično. Pri Janezu Janši ne moreš manipulirat z ljudmi.
Uspelo mu je postati predsednik vlade
Ko je bil na volitvah poražen in je njegova stranka dobila v parlament 13 poslancev, je po spletu naključij in kupčkanj v ozadju le dobil dovoljenje s strani Predsednika Republike za sestavo vlade. Po dolgih in mučnih 2 mesecih, polnih pranja umazanega perila v javnosti in kratkih sejah s potencialnimi koalicijskimi partnerji je le bila 13. Vlada RS potrjena v Državnem Zboru z večino. Po tem je sledilo leto in pol dobesedne ugrabitve vlade s strani nad koalicijske stranke Levice, ki so na dnevni ravni izsiljevali “našega” Dončiča. Delal je absurd za absurdom, in medtem celo pozival državna in privatna podjetja, naj ne oglašujejo svojih storitev oziroma izdelkov na medijih, ki so ga kritizirali. To so bili obrisi začetka diktature. In še dobro, da so se končali. Po mučenju države, ko je sprevidel, da vodenje vlade ni teater za zganjanje norčij je na koncu je le vrgel puško v koruzo in pred epidemijo mislil, da bo lahko zmagal na predčasnih volitvah in sestavil vlado prav s tistimi, ki se je kregal več kot eno leto. Je pa vladi Janeza Janše pustil sramotno darilo, tako, kot vsem prebivalcem Slovenije – Prazna skladišča zaščitne opreme.
“Hvala bogu, hvala nebu, da sem se te končno znebu!” pesem Don mentoni benda še danes odmeva v Kamniku, kjer Šarec v cerkvi še vedno prebira berilo. V bistvu je to vse kar zna?
Timotej Rauter je mladi publicist iz Kamnika.
Vir: e-maribor.si
