0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Po fiasku projekta KUL direktor Iskratela Puljić poskrbel za nesojenega mandatarja Erjavca in ga nagradil s službo svetovalca!

Piše: Sara Kovač / Nova24tv.si

Karl Erjavec se je po fiasku z nezaupnico zaposlil v podjetju Iskratel, kjer bo kot pomočnik svojega prijatelja, direktorja Željka Puljića, zaposlen za tuje trge. V Iskratelu so prepričani, da politika lahko pomembno vpliva na gospodarstvo ter prinaša boljše poslovne rezultate, po izkušnjah pa lahko predvidevamo, da se bo Erjavec raje osredotočil na Vzhodne trge – skupaj s Puljićem sta namreč že v preteklosti prijateljevala z Rusi pa tudi z Iranci. Na Iskratelu naj bi bil Erjavec sicer že domač, po poročanju nekaterih virov, naj bi se tam dobival tudi z Gregorjem Golobičem. “Tam so sestankovali in tudi organizirali KUL,” še navajajo viri. Prvak Desusa je večkrat dejal, da se je v politiko vrnil, da bi konsolidiral stranko, a vse kaže, da se bo konsolidacije raje lotil drugje. Bodo v stranki DeSUS iskali novega predsednika?

Karlu Erjavcu februarja sicer ni uspelo spodnesti aktualne vlade, se je pa sedaj zaposlil v kranjskem podjetju Iskratel, kjer bo kot pomočnik direktorja Željka Puljića zaposlen za tuje trge. Za portal 24ur.com so v podjetju pojasnili, da politika lahko pomembno vpliva na gospodarstvo ter prinaša boljše poslovne rezultate. Erjavec bo odgovoren za širitev in vstop na nove trge. “Je univerzitetni diplomirani pravnik z več desetletnimi izkušnjami. Kot poznavalec tako gospodarstva kot politike bo pomembno soustvarjal pogoje za uspešno doseganje strateških ciljev in uresničevanje vizije skupine S&T ter večanje konkurenčnosti na globalnem trgu. Verjamemo, da politika lahko pomembno vpliva na boljše gospodarstvo, in sicer ko se politične izkušnje in znanje uporabljajo v prid boljšim poslovnim rezultatom podjetij in boljšemu poznavanju gospodarskih zakonitosti,” so zapisali. Nakup Iskratela je sicer lani predstavljala enega največjih prevzemov v Sloveniji. Po dolgem iskanju so lastniki Iskratela lani z avstrijsko multinacionalko S&T sklenili pogodbo, o prodaji družbe. Eno od ključnih strateških področij Iskratela v prihodnje bo predstavlja omrežje 5G.

To, da gresta politika in gospodarstvo z roko v roki, pri Iskratelu sicer ni nič novega, kot tudi ni novo njihovo paktiranje z Erjavcem. Tudi pri tej zaposlitvi naj bi Erjavec zgolj unovčil svoj denar, ki ga je priskrbel Iskratelu, na podlagi številnih lobiranj za to podjetje na vzhodnih tržiščih, ko je bil še minister za obrambo predvsem pa, ko je bil minister za zunanje zadeve.  Primeri Erjavčevih lobiranj za Iskratel pod krinko tako imenovane gospodarske diplomacije so že nekaj časa javno znani, pa tudi to, da naj bi bil v prostorih Iskratela nekakšen Erjavčev štab, se je pisalo v medijih, tudi v Požareportu. Tam naj bi se Erjavec dobival z Gregorjem Golobičem in piarkovko Nino Stankovič – ki je bila predsednica podmladka Zares aktivni, posledično pa tudi podpredsednica stranke Zares. Stankovičeva je sicer to sestankovanje na Iskratelu zanikala.

Karl Erjavec bo svetoval Puljiću (Foto: STA)

Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zato je leta 2013 NPU na Telekomu Slovenije izvedel hišne preiskave

O Željku Puljću je naš medij v preteklosti že kar nekaj  napisal. Za osvežitev spomina –  ko se je Andrej Polenec februarja leta 2012 upokojil, je mesto direktorja na Iskratelu zasedel njegov izbranec Puljić. Ta ima na slovenski političnokorporativni sceni dokaj bogato zgodovino. Puljić se je rodil leta 1959 v Sarajevu, kjer je leta 1983 na tehnični fakulteti diplomiral iz telekomunikacij. Od leta 1983 do 1984 je deloval v družbi Unioninvest v Sarajevu, leta 1984 pa se je preselil v Iskratel v Kranj, kjer je deloval do aprila 2006. Takrat se je na predlog njegovega dolgoletnega prijatelja Bojana Dremlja, takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije, pridružil Telekomu, kjer je do aprila 2010 deloval kot član uprave in glavni tehnični direktor. Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zaradi katerega je leta 2013 Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Telekomu Slovenije izvedel hišne preiskave, in sicer zaradi suma gospodarskih kaznivih dejanj, kjer naj bi gospodarska škoda znaša najmanj 25 milijonov evrov. NPU naj bi med drugim preiskoval posle, kjer je bil zaznan posebej močan pečat  Puljića, med drugim s kosovskim Ipkom, makedonskim One, posle z nekdanjim Interseekom, kasneje preimenovanim v Najdi.si. Omenjena domnevna kazniva dejanja so bila izvedena med letoma 2007 in 2009. Leta 2015, dobro leto po hišnih preiskavah, je NPU tožilstvu ovadil 5 oseb. Iz tega časa Puljiću, po obsežni reviziji družbe Deloitte, za vratom visi tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma. Kako pomemben kader Iskratela je Puljić, pove tudi podatek, da je eden od štirih menedžerjev, ki imajo v Iskratelu skupaj formalno 17-odstotni delež, dejansko pa zaradi velikega deleža lastnih delnic in lastniške prepletenosti še znatno večjega.

Glavni direktor Iskratela Željko Puljić (Foto: STA)

Erjavec in Puljić sta rada obiskovala Ruse pa tudi Irance

Vir iz Telekoma Slovenije nam je že pred časom zatrdil, da je zaposlenim že dolgo znano, da sta bila predvsem Puljić in nekdanji član uprave Dušan Mitić dolgoletna prijatelja Gregorja Golobiča. Tesno zavezništvo med Puljićem in politiko je potrdil tudi vir z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je pojasnil, da praktično ni obstajala pot v tujino, bodisi predsednika Boruta Pahorja bodisi takratnega premierja Mira Cerarja ali takratnega ministra Erjavca, ko v delegaciji ne bi bilo  Puljića. Tako je bilo Puljića videti na številnih obiskih v Rusiji pa v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj z Rikom, družbo, v lasti Janeza Škrabca, znanega podpornika Foruma 21, ustanovil celo skupno pisarno. Septembra 2015 je v pogovoru za časnik Večer Puljić aktivno lobiral za odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Puljić je bil v prvih vrstah tudi ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina, pod Vršičem. Maja 2016 je uradni obisk Slovenije v Iskratelu sklenil kar predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov. Puljić je pred leti postal tudi predsednik slovensko-turškega poslovnega kluba, tako se je ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana leta 2015 srečal tudi s turškimi poslovneži.  Znano je sicer, da z Rusijo in drugimi koruptivnimi državami radi poslujejo tudi na primer Kolektor v lasti Stojana Petriča, ki je prav tako iz vrst Foruma 21 Milana Kučana, Riko v lasti Janeza Škrabca, prav tako iz Foruma 21, ter Duol Dušana Olaja iz Socialnih demokratov in novomeška farmacevtska družba Krka, v kateri ima pomemben lastniški delež država. Spomnimo se tudi obsežne delegacije v Iranu, kjer sta svoje priložnosti iskala Ultra, v solasti Golobiča, ter Iskratel s Puljićem, ki je bil že takrat znan kot vpliven podpornik stranke DeSUS.

Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 vodila postopek za prodajo Telekoma Slovenije, sta se za nakup družbe borila Deutsche Telekom in britanski naložbeni sklad Cinven. Časopis Dnevnik je poročal, da naj bi Puljić skupaj z nekoč prvim finančnikom Telekoma Filipom Ogrisom Martičem Cinvenu svetoval kot lokalni lobist s ciljem prepričati akterje slovenske vlade, da se Telekom proda prav Cinvenu. Pomembna slovenska svetovalca Cinvena pri naskoku na Telekom Slovenije naj bi bila člana nekdanje uprave, ki naj bi bila odgovorna za sporne posle na Balkanu. Njuna naloga naj bi bila med drugim prepričati vlado o prodaji Telekoma. Pred tem se je Puljiću zaželelo tudi malo bančništva, tako je na skupščini Probanke leta 2013 za naslednja štiri leta postal njen član nadzornega sveta. Kako se je končala zgodba s Probanko in Factor banko, je slovenskim davkoplačevalcem dobro znano, še posebej aktivno se je z bančnim fiaskom ukvarjala preiskovalna komisija dr. Anžeta Logarja.

Iskratel je leta 2016 podpisal dogovor z ruskim železniškim inštitutom, Iskratel pa se je poleg tega dogovoril za velik posel tudi v Turčiji (Foto: Twitter)

Strici iz ozadja so lačni denarja

Tudi o projektu posodobitve Slovenskih železnic GSM-R smo na našem portalu že pisali. Država je z izvajalcema GH Holdingom Blaža Miklavčiča in Pujićem podpisala pogodbo v višini 117 milijonov evrov za izvedbo projekta na ključ (torej cena za izveden celoten projekt). Potem pa je Damir Topolko, direktor  agencije za infrastrukturo, z obema podpisal aneks za dodatnih 23 milijonov, kljub temu, da je šlo za projekt na ključ. Natanko isti način delovanja kot so ga uporabljali padli baroni – torej Ivan Zidar, Hilda  Tovšak in Dušan Črnigoj. Če k temu dodamo še podatek, da sta se Topolko in Miklavčič v času podpisa aneksa dobila na zasebnem kosilu, je vse jasno, smo zapisali leta 2016. Poleg že omenjenega Blaža Miklavčiča, ki ima v lasti GH Holding, ki je prejel od države v letu 2015 89.138.000 evrov, so tu še Pomgrad Stanka Polaniča, ki je v istem letu od države prejel 68.640.000 evrov in Kolektor Koling Petriča, ki je skupaj z CGP Nova Gorica prejel 91.167.000 evrov. To so podatki brez povezanih in podrejenih podjetij. Samo matična podjetja so tako v tistem obdobju prejela 248.945.000 evrov državnih plačil. Takrat smo napovedali, da bodo največji izvajalci pri gradnji 2. tira ravno ta tri podjetja, projekt se bo večkrat podražil, plačali pa ga bomo davkoplačevalci preko državnih poroštev. “Strici iz ozadja pač potrebujejo denar, da se preko marionetnih vlad obdržijo pri koritu,” smo zapisali in nismo kaj dosti zgrešili. Le da jim gre trenutno malo za nohte, ker niso pri koritu v takšni meri, kot bi si želeli. Kaže pa, da tudi glede 2. tira in Kolektorja nismo kaj dosti zgrešili.

Puljić Erjavcu vrača uslugo

Spomnimo še na to, da je takratna finančna ministrica Mateja Vraničar Erman leta 2017 za člana nadzornega sveta SDH predlagala prav Željka Puljića. Kot že rečeno, že takrat ga je slovenska javnost gotovo dobro poznala, saj ga je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) uradno razglasila za koruptivnega, za vratom pa mu je visela tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma, leta 2013 pa je bil za štiri leta izvoljen kot član nadzornega sveta Probanke. Ob imenovanju, je več različnih virov iz poslovnega sveta povedalo, da je Puljić eden najbolj spornih slovenskih poslovnežev in da so njegove poslovne prakse velikokrat izjemno sporne. Erjavcu se sicer to ne zdi nič takega, stranka DeSUS je namreč leta 2015  predlagala za člana nadzornega sveta državnega SDH Polenca, a je ta po kazenski ovadbi umaknil soglasje za svojo kandidaturo nadzornika. Erjavec torej Puljiću ni odpiral poti le v Rusijo in Iran, pač pa ga je vsiljeval tudi za nadzornika Slovenskega državnega holdinga, pri čemer pa ta ni bil deležen podpore niti koalicijskih partnerjev. Prav tako je poslancem imenovanje odsvetovala mandatno-volilna komisija. Puljić je potem že pred glasovanjem odstopil od kandidature. Skratka. Skupna pot Erjavca in Puljića je precej pestra, dolga in prepletena. Zato ni presenetljivo, da se je Erjavec po fiasku z nezaupnico zatekel pod Puljićevo okrilje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine