Število primerov angleške različice eksponentno raste, z njo precej obremenjena obalno-kraška regija

Žohar Čretnikova je ob tem izpostavila predvsem naraščanje števila primerov angleške različice pri nas, ki nosi oznako B.1.1.7 in ki po podatkih NLZOH na koprskem področju predstavlja štiri odstotke primerov. Tako je po njenih besedah obalno-kraška regija s tega vidika trenutno zelo obremenjena. V postopku nadaljnjega potrjevanja imajo še več primerov vzorcev, zato obstaja velika verjetnost, da se bo tudi v naslednjem tednu število potrjenih primerov angleške različice podvojilo, je dejala Žohar Čretnikova. Sicer je po njenih navedbah 33 primerov angleške različice potrdil NLZOH v sodelovanju z UKC Ljubljana, 49 jih je potrdil IMI, enega pa so potrdili že v Belgiji.

Prisotnost južnoafriške različice z oznako B.1.351 so doslej potrdili v dveh primerih. V prvem pri nas potrjenem primeru iz Maribora je šlo za osebo, ki nima epidemiološke indikacije o potovanju v tujino, ta primer pa verjetno ni povezan z drugim, je dejala Žohar Čretnikova. En primer južnoafriške različice pa je še v potrjevanju.

Ob tem po njenih pojasnilih obstajajo še druge različice virusa, ki nosijo posamezne ali več kritičnih mutacij. Ena od takšnih je tudi nigerijska različica z oznako B.1.525. Kot je navedla, je IMI v osrednjeslovenski regiji potrdil štiri primere te različice, v NLZOH pa so potrdili po en primer v Mariboru, jugovzhodni Sloveniji in Kranju. Nigerijska si z južnoafriško različico deli mutacijo E484K. To mutacijo so ugotovili tudi v nekaterih primerih angleške različice in v Združenjem kraljestvu ob tem dokazali, da se angleška različica s to mutacijo širi bolj učinkovito od tiste, ki je nima, je pojasnila. Kritično mutacijo na mestu 501 po njenih navedbah nosi tudi različica A.27, ki jo je IMI potrdil v šestih primerih.

Žohar Čretnikova je predstavila tudi rezultate dodatnega presejanja vzorcev s pomočjo t. i. slovaškega testa. Na ta način so doslej skupno pregledali 2454 vzorcev, pozitiven rezultat so dobili pri 79 in med njimi so pri 22 potrdili angleško različico, pri 25 vzorcih se je pokazala katera od drugih različic, 32 vzorcev pa imajo še v delu. To presejanje nadaljujejo, da bi povečali kvoto vzorcev, ki so jih sposobni analizirati, je direktorica NLZOH.

Na IMI po njenih navedbah presejejo 26 odstotkov vzorcev. Na NLZOH pa so doslej sekvencirali deset odstotkov vzorcev, ta delež pa so v prejšnjem tednu povečali na območju jugovzhodne Slovenije in obalno-kraške regije, in sicer na 30 odstotkov. Ta delež povečujejo tudi s sledenjem s pomočjo t. i. slovaških testov. V začetku so iste vzorce analizirali s slovaškim testom in s sekvenciranjem, zdaj ko vidijo, kako test deluje, pa to kvoto ločujejo, tako da bodo predvidoma prišli na 30-odstoten delež za celo Slovenijo v roku tedna ali dveh, je pojasnila.

V Sloveniji sicer po navedbah Žohar Čretnikove prevladuje različica B.1.258.17, njen delež se je v zadnjem tednu v primerjavi s tednom prej povečal s 75,8 na 81,9 odstotka. Gre za različico, ki je prisotna v srednjeevropskem prostoru, zaenkrat niso znane kakšne njene posebne lastnosti v smislu večje nalezljivosti oziroma izogibanja imunskemu sistemu, je dodala.

Po oceni predstojnice ljubljanske infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc težko govorimo, kaj nove različice virusa pomenijo za razvoje epidemije, saj jih za zdaj še ne poznamo dovolj dobro. Med drugim tako še ne vedo, kaj okužba z novo različico pomeni za nekoga, ki je okužbo že prebolel ali je bil cepljen proti covidu-19, je dejala v današnji izjavi za medije ob prvi obletnici prve potrjene okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji.

“Če bodo nove različice virusa povzročale samo lažje oblike bolezni ali bodo za lažjimi oblikami zbolevali prebolevniki in cepljenih, potem to zelo verjetno za obremenitev bolnišnic ne pomeni zelo veliko. Če pa se izkaže, da bi bil sev bolj patogen, potem bomo tam, kjer smo bili jeseni,” je opozorila.