Uuuu, ef, aaaaa! se vzdih glasi boleče,
Kdo tako le stoka in vzdihuje,
Za povrh ta v zdih ne pojenjuje,
»uuuu, ef, aaaaaa«, je slišati skeleče.
Kar pogledam, da program je tretji,
torej tole športna ni oddaja,
kjer se stokanje ves čas dogaja,
le od kod so ti glasovi vzeti?
»Faul! Tole v skladu ni s pravili«,
žalosten, vesel nič Maži vpije,
jasno mi je, tale norca brije,
v tem nešportu nekaj so prikrili.
Maži, ki trener bi bil, igralec,
pa nadzornik, funkcionar do smrti,
fuzbaler slavljen na celi črti,
lastnih kaže se ambicij talec.
Levi korner videti togoten
na dogajanje je, Maži smili
tam se jim, kričijo v skrajni sili,
da namen oddaje je drugoten.
»To ni športno, švicarsko je pravo
kršeno, krivica se dogaja!«
vpije Maži, ves zelen postaja,
lice ni veselo, prav nič zdravo.
Maži ve, da v športu so pravila,
dobro ve, da večkrat jih teptal je,
skrb preveva ga za lastno zdravje,
brce, ve, edina so zdravila.
Čaka Maži, kam bo priletelo,
kje, od kod bo brcnilo, kar skladno
bo s pravili, prav nič nenavadno,
z brco bo veselje odletelo.
