Piše: Bogdan Sajovic
Servilnost velikih medijev do nove ameriške administracije. Sluzavo poročanje ob inavguraciji predsednika Bidna. Bidnova hiperprodukcija izvršilnih ukazov se medijem ne zdi niti najmanj sporna. Stekli psi so spet čez noč postali hišni mucki.
Po prisegi Joeja Bidna kot novega predsednika Združenih držav Amerike smo bili spet priča korenitemu zasuku medijev, kot smo ga že videli pred ducatom let. Ob nastopu Obame so mediji, ki so kot stekli psi trgali Busha in njegovo administracijo, čez noč postali hišni mucki, polni sluzavega prilizovanja, ko na primer Chris Matthews s svojim famoznim izlivom, češ da »ob Obamovih govorih čuti mravljince po nogah«. Podobne izlive smo doživeli tudi ob odhodu Trumpa in prihodu Bidna na predsedniški položaj. Na CNN so nočni posnetek reflektorjev, ki se raztezajo od Lincolnovega spomenika, razglasili za »roke, s katerimi namerava Biden objeti Ameriko«, na ABC so izvalili, da Biden ne bo samo »vrhovni poveljnik, ampak tudi vrhovni oče«, na CBS so se slinili, da je »sonce razsvetlilo prestolnico med njegovim govorom«, ki je bil kot »pridiga, za katero si ne želiš, da se konča«, na MSNBC pa so ga primerjali z »dobrim angelom«.
Hiperprodukcija izvršilnih ukazov
Odnos, ki ga bodo imeli veliki mediji z novo administracijo je torej že začrtan, se pravi priliznjeno navijaštvo. Tako seveda ni noben medij izpostavil, da je Biden v prvem tednu svojega predsednikovanja podpisal 37 izvršilnih ukazov, medtem ko sta jih Obama in Trump po štiri, Clinton in Bush pa samo po dva. Nihče tudi ni spomnil Bidna na njegovo izjavo izpred pol leta, da »samo diktatorji vladajo s pomočjo izvršilnih ukazov«. Seveda tudi nihče ne vpraša, zakaj novi predsednik sploh podpisuje izvršilne ukaze, če ima njegova stranka sicer tesno, a vendarle večino v obeh domovih zveznega kongresa. Odgovor na to vprašanje je seveda jasen: tako nova administracija kot tudi demokratska stranka si ne želita preveč razpravljanja, do katerega bi v kongresu vsekakor prišlo, saj se ti izvršilni ukazi predvsem nanašajo na zadeve, ki so pri dobršnem delu volivcev nepriljubljene in deloma tudi na zadeve, za katere je med volilno kampanjo Biden trdil, da jih ne podpira in jih ne namerava uveljavljati.
Lagal ni Trump, ampak Biden
Tak je na primer »novi zeleni načrt«, projekt radikalne levice, globalistične kabale in okoljevarstvenega lobija, ki bo obrnil na glavo vso ameriško (in posledično tudi svetovno) gospodarstvo z vsemi posledicami, ki takšnemu obratu sledijo. Na predvolilnem soočenju je Biden trdil, da je to načrt peščice marginalnih poslancev, ki ga on ne podpira, in ker je »on demokratska stranka«, ga tudi ne bo uveljavil. Trump je tedaj Bidna obtožil, da laže, mediji pa so seveda za lažnivca razglasili Trumpa. In že v prvem tednu je Biden podpisal več ukazov, ki vodijo v uveljavljanje »novega zelenega načrta« in so že za začetek odnesli okoli 80 tisoč delovnih mest. A servilnih velikih medijev to ne zanima, zanje je pomembnejše vprašanje, ali bo novi predsednik z redekoracijo predsedniških rezidenc in letala odstranil »vse sledi za nekdanjim predsednikom Trumpom«.
