piše: mag. Jurij P. Emeršič (Nova24tv)
Ustavna komisija je tega dne oblikovala predloga amandmajev, na podlagi katerih je okrepila slovensko suverenost in z zastave odstranila rdečo zvezdo. V Beogradu so medtem potekali pogovori državnega predsedstva glede jugoslovanske prihodnosti, slovenska vladna delegacija pa je iskala podporo Sloveniji v državah Beneluksa.
Ustavna komisija slovenskega parlamenta je oblikovala predlog 99. amandmaja k slovenski ustavi, na podlagi katerega bi lahko Slovenija prevzela tisti del suverenosti, ki so ga imeli dotlej zvezni organi (npr. mednarodno sodelovanje). Ta amandma je prinašal tudi razveljavitev ustavne določbe o zemljiškem maksimumu, kar je sprožilo burno razpravo. France Bučar je izrazil bojazen, da bo “nek grof X dobil vse nazaj”, tudi član predsedstva Ivan Oman se je strinjal, da se omejitev posesti ne odpravi popolnoma. Takim stališčem je nasprotoval Ludvik Toplak, ki je poudaril, da imajo ne glede na status vsi upravičenci enake pravice. Še živahnejša pa je bila razprava glede 100. amandmaja, ki je bil sprejet z najmanjšo možno večino in s katerim so odstranili rdečo zvezdo z republiške zastave. Razprava glede oblikovanja prihodnje slovenske zastave se je pozneje preselila v parlamentarne klopi.
Oba amandmaja naj bi slovenski parlament sprejel v enem tednu. Komisija je podprla predlog obrambnega ministra Janeza Janše, da naj slovenska vlada do sprejetja lastnega pravnega reda sproti določa, kateri zvezni podzakonski akti in predpisi se v Sloveniji ne bodo uporabljali.
Jugoslovansko predsedstvo in vizija prihodnosti
Pogovori državnega predsedstva v Beogradu so se začeli z govorom predsednika zvezne vlade Anteja Markovića, ki je poročal o dotedanjih pogovorih s predstavniki republik in pokrajin. Čeprav so mediji poročali o “mirnem in konstruktivnem” poteku seje, je bilo slišati tudi ostre kritike, ki sta jih Markoviću namenila Slobodan Milošević in Borisav Jović. Janez Drnovšek je predlagal začetek razmejevanja obveznosti in pravic ter vključitev Sveta Evrope v reševanje jugoslovanske krize, Franjo Tuđman je poudaril, da bo v primeru slovenske odcepitve Hrvaška naredila isto. Milan Kučan je povedal, da je “sporazumno razdruževanje pogoj za osamosvajanje, s tem pa tudi pogoj za sklenitev morebitnega novega sporazuma o ustanovitvi nove skupnosti jugoslovanskih republik kot suverenih držav”.
Opozicija vztraja pri Jugoslaviji
Emil Milan Pintar (ZKS-SDP), ki je imel vlogo opozicijskega voditelja “vlade v senci”, se je v Beogradu srečal s predstavniki srbske opozicije. Pintar je srbskim kolegom povedal, da si večina ljudi v Sloveniji ne želi ločitve od Jugoslavije ter da soglasje glede slovenske suverenosti in samostojnosti še ne pomeni avtomatično odcepitve. Srbski opozicijski voditelj Vuk Drašković in Emil Milan Pintar sta soglašala, da je Jugoslavijo mogoče ohraniti.
Foto: STA
Tuja podpora Sloveniji in Jugoslaviji
Obisk slovenske vladne delegacije v državah Beneluksa se je zaključil z obiskom v Haagu, kjer je delegacijo sprejel nizozemski ministrski predsednik Ruud Lubbers, ki je pokazal razumevanje glede slovenske želje po demokratizaciji in osamosvojitvi ter izrazil upanje na mirno rešitev jugoslovanske krize. Lubbers je poudaril, da mora Evropska skupnost “konkretizirati” politiko do Jugoslavije in bolj upoštevati republiška stališča, ne da bi se pri tem vmešavali v notranjo jugoslovansko politiko in državni ustroj. Slovenska delegacija, ki so jo poleg Lojzeta Peterleta sestavljali še zunanji minister Dimitrij Rupel in finančni minister Marko Kranjec s sodelavci, je nadaljevala pot proti Bruslju, kjer so se pogovarjali s predstavniki vseh treh belgijskih regij.
Deželni parlament Furlanije-Julijske krajine je podprl stališča predsednika deželne vlade Biasuttija, da je nevtralno stališče italijanske vlade do jugoslovanske krize napačno. Poudarili so, da je treba Slovenijo in Hrvaško šteti za partnerja v zunanji politiki, ne da bi se ob tem opredeljevali glede prihodnosti Jugoslavije.
Delegacija Evropskega parlamenta za odnose s SFRJ je v Beogradu prisluhnila delegaciji slovenskega parlamenta. Ta ji je pojasnila slovenska stališča glede “odklapljanja” od federacije. Po besedah predsednika parlamentarne komisije za mednarodne odnose Matjaža Šinkovca so sogovorniki razumeli odločenost slovenskih organov, da izvedejo plebiscitarno odločitev o neodvisnosti Slovenije, in slovensko parlamentarno delegacijo povabili v Strasbourg.
