Včerajšnja večurna seansa Karla Erjavca s poslansko skupino Desus v Državnem zboru RS je bila v en sam dan strta tragikomičnost prizadevanja opozicije, ki si v zadnjih mesecih intenzivno prizadeva da zruši trenutno vlado. Še vedno je nezaslišano, da nek od ljudi neizbrani propadli politiki v nekem smislu za talce več ur zadržuje poslance državnega zbora, da bi iz njih izsilil podpis, da bodo glasovali za (ne)konstruktivno nezaupnico trenutni vladi, toda še bolj pozornosti vredno je, koliko muk je v to vloženih. Kot bi Karl Erjavec z zadnjimi atomi moči skušal podaljševati svojo politično kariero in pri tem najbrž tudi že na kolenih prosi kolege, naj dajo podpise.
Saga o 46 glasovih, ki se je skozi čas pretvorila v sago o 43 glasovih, traja od vzpostavitve skupne znamke trenutne opozicije, imenovane KUL. Od samega začetka, ko so predstavili tehničnega mandatarja ekonomista Jožeta P. Damijana, ki sta ga odnesli neodločnost in lastna nestrokovnost, se govori o tem, da bo opozicija vložila konstruktivno nezaupnico zoper vlado in da za to potrebujejo le 46 glasov, ki – jih tako rekoč že imajo. No, še vedno jih nimajo. Medtem je bil “znamki” odvzet tehnični mandatar in dodan propadli politik, toda ta propadli politik za razliko od Damijana ima odločnost in mu ni mar, če je nekompetenten, nestrokoven ali neizbran od ljudstva.
Še vedno je odprto vprašanje
Predsednik DeSUS je včeraj več ur sestankoval s člani poslanske skupine DeSUS, že v začetku sestanka odvihral iz državnega zbora, pa se vanj vrnil in še nekaj ur nadaljeval s sestankom, torturo, izsiljevanjem, moledovanjem članom Desusove poslanske skupine. Na koncu mu je sicer uspelo dobiti podpise, toda ali bodo člani na glasovanju vendarle dali glas nezaupnici, je še vedno odprto.
In tole včerajšnje nadaljevanje sage je bilo prava prispodoba večmesečne sage same: brezkompromisno, brez sramu, brez “šmeka” – na silo. Temeljev za vložitev konstruktivne nezaupnice vladi seveda ni in to vemo vsi ljudje zdravega razuma, toda kot opoziciji KUL ni mar za epidemijo in ljudi, ki mednjo umirajo, tako jim ni mar, če jih pol sveta proglasi za nekompetentne prevarante, ki bi na silo radi do oblasti.
