Potem ko je v Šarčevi vladi odstopil že drugi minister za kohezijo Iztok Purič iz kadrovskega nabora SAB, se je predsednica omenjene stranke Alenka Bratušek domislila nove »rešitve« − v vlado je povabila koroško Slovenko Angeliko Mlinar, sicer avstrijsko državljanko.
Mlinarjeva ni neznanka v slovenski politiki – na letošnjih volitvah v evropski parlament je kandidirala kot nosilka liste SAB, a je prejela le dobre štiri odstotke glasov, kar je bilo premalo za poslansko mesto. Zakon sicer omogoča, da lahko na listi za evropski parlament kandidira tudi nekdo, ki ni državljan Slovenije, mora pa biti državljan katere od članic EU. Pri članih vlade pa je drugače, saj je slovensko državljanstvo obvezno, zato se postavlja vprašanje, ali ni saga o Angeliki Mlinar kot slovenski ministrici le propagandni spin, s katerim si skuša Bratuškova dvigniti priljubljenost.
Politični vzpon in padec
Leta 1970 rojena Angelika Mlinar – doma je iz Žitare vasi pri Velikovcu – se je v slovenski javnosti prvič pojavila pred desetimi leti, ko je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev. S tem si je nedvomno pridobila precej simpatij pomladne strani, češ gre za zavedno Slovenko. No, svojo funkcijo v osrednji slovenski organizaciji na Koroškem je opravljala le dobro leto dni, saj je bila kot predstavnica Liberalnega foruma najprej izvoljena v deželni parlament, tri leta kasneje pa še za poslanko v avstrijskem zveznem parlamentu, kjer je delovala kot predstavnica zavezništva med Liberalnim forumom in stranko NEOS – Nova Avstrija. Januarja 2014 sta se obe stranki združili v NEOS, že mesec dni kasneje pa je bila Mlinarjeva izvoljena za poslanko v evropskem parlamentu, kjer je bila članica Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Ko je kandidirala drugič, tokrat v Sloveniji, pa ji je spodletelo.
A s tem se zgodba šele dobro začne. Mlinarjeva je bila namreč zasebna partnerica Stefana Vavtija, ko je bil slednji še predsednik uprave slovenske veje banke Unicredit, o čemer je leta 2014 tudi spregovorila v intervjuju za Mladino. A Vavti ni kdorkoli, saj je leta 2009 postal član nadzornega sveta Mercatorja, kjer je ostal do leta 2012. Ne gre pa prezreti, da je bil v tistem času Mercator v državni lasti in ga je, ko je bila predsednica vlade, prodala politična kadrovnica Mlinarjeve Alenka Bratušek. Zanimivo, mar ne? Ob vsem tem je pomenljivo, da je prav prek naveze z Vavtijem Angelika Mlinar prodajala svoj veliki »hit«, namreč t. i. angelske kekse. Ko se je z Vavtijem razšla, je bilo tudi konec uspeha »angelskih keksov«, zato je bila zadnje čase Mlinarjeva celo brezposelna. Vstop v vlado Marjana Šarca bi ji prinesel novo zaposlitev, ki pa bo manj plačana kot primerljiv položaj v Avstriji. No, Vavti si je novo službo našel v banki Sparkasse.
Sledi vodijo do Mira Senice
Kot je nedavno poročal portal Nova24tv.si, je Mlinarjeva imela odprt s. p. v Sloveniji. Pogled v zemljiško knjigo razkrije, da sta Mlinarjeva in njen nekdanji partner Stefan Vavti na naslovu njenega nekdanjega s. p. kupila tudi stanovanje. Gre za skoraj 93 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje, vendar naj bi bila Mlinarjeva le enoodstotna lastnica nepremičnine. Zanimivo je tudi, da sta Vavti in Mlinarjeva leta 2006 kupila stanovanje na Gradaški ulici 18, istega leta pa je postal odvetnik Miro Senica lastnik stanovanja na sosednji hišni številki. Tam ima še danes stalni naslov njegova partnerka, propadla političarka Katarina Kresal. Ob tem velja spomniti, da je bila v času nakupa omenjenega stanovanja Mlinarjeva praktično neznana, šele njen kasnejši politični vzpon jo je nekoliko dvignil iz anonimnosti. Zato se lahko vprašamo, ali je na njeno kariero vplivalo tudi morebitno »poslovno« sodelovanje s Senico in Kresalovo.
Na katerih vrednotah temelji Evropa?
Vse to samo kaže, da je za Mlinarjevo Slovenija »rezervna opcija«, saj si je v Avstriji očitno polomila zobe, zato v navezi z Bratuškovo, ki je v Bruslju prav tako doživela polom z neposrečeno kandidaturo za evropsko komisarko, rešuje svojo kožo v zameno za usluge Bratuškovi in njenemu šefu Marjanu Šarcu. Mlinarjeva bi v vlogi ministrice skrbela predvsem za črpanje evropskih sredstev, na tem področju pa se je Slovenija doslej zelo slabo odrezala. Veliko vprašanje pa je, ali bi imenovanje Mlinarjeve za ministrico to stanje kaj izboljšalo.
Nasploh je obnašanje tako Bratuškove kot Mlinarjeve precej nenavadno, saj se očitno ne moreta odločiti, na katerih vrednotah temelji Evropa. Če je Bratuškova pred leti sodelovala na precej divji partizanski proslavi v Stožicah, kjer so Evropo zmerjali z »bando tatov«, tovrstnemu protievropskemu divjaštvu pa so ploskali tudi Milan Kučan, Janez Stanovnik in Danilo Türk, se skuša zdaj prikazovati kot evropsko usmerjena političarka. No, tudi Mlinarjeva je bila v letošnji kampanji pred evropskimi volitvami v precejšnjem protislovju, saj je v enem od spotov denimo dejala, da so vrednote NOB tiste vrednote, na katerih temelji Evropska unija, nato pa dodala, da je EU zveza, ki temelji na demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah. Hkrati je dejala, da so koroški Slovenci imeli »hudo izkušnjo z Jörgom Haiderjem, ki je imel za cilj, da uniči narodno skupnost, premikal in umikal je dvojezične table in na splošno omejeval delovanje koroških Slovencev, kjer je bilo mogoče«. »Proti takšnemu zatiranju so se v Sloveniji pred približno 80 leti uprli in ta upor je bil zelo pomemben,« je med drugim zatrdila Mlinarjeva, čeprav to dvoje nima skupnega imenovalca, saj gre za povsem drugo vsebino.
Maček v žaklju Alenke Bratušek
Čeprav naj bi torej »uvoz« Slovenke iz sosednje Avstrije sprva tudi med nasprotniki Šarčeve vlade poskrbel za nekaj optimizma, pa okoliščine kažejo, da gre tudi v tem primeru za prevaro. Ne samo da gre tu za povsem izpraznjen kadrovski bazen stranke Alenke Bratušek (kar kaže tudi to, da je bil prvi minister za to področje v Šarčevi vladi razvpiti Marko Bandelli), gre tudi za to, da je Mlinarjeva očitno pripravljena prevzeti slovensko državljanstvo, vendar ne takoj in brezpogojno, pač pa se mora najprej prepričati, ali bo vlada sploh obstala. No, ker je tudi proračun medtem potrjen, s tem ne bo težav. A kot je opozoril poslanec SDS Zvone Černač, Mlinarjeva za sprejetje slovenskega državljanstva doslej ni čutila kakšne potrebe, ker bi se menda morala odpovedati avstrijskemu. »Za dobro plačano funkcijo pa bi se žrtvovala. Naša oblast pa bi se pri tem očitno potrudila in zadevo ekspresno in brez odlašanja uredila,« je zapisal. »Koliko je naših rojakov, ki živijo po svetu, številni v sosednji državi, ki si želijo postati državljani Republike Slovenije, vsaj pred smrtjo, pa jim naši birokratski zakoni tega ne omogočajo, ker so bili v določenem času svojega življenja na napačni lokaciji? Ni jih malo,« je opozoril poslanec, ki pravi, da se Bratuškova požvižga tako na ustavo in tudi na to, da pred novo evropsko finančno perspektivo 2021–2027 nimamo kompetentne osebe, ki bi poskrbela za ustrezno črpanje evropskih sredstev. Posledično nam Bratuškova sedaj ponuja novega mačka v žaklju.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.)
