Če ste mislili, da je kadrovanje po partijskih merilih, ko so na boljša delovna mesta zaposlovali ali imetnike »rdečih knjižic« ali tistih, ki so obljubili zvestobo špijonaži v prid Udbe oz. SDV, preteklost, se zelo motite. Oglasil se nam je zakonski par srednje generacije s Štajerske (ime, priimek in kraj bivanja hranimo v uredništvu), ki je razkril, kako poteka kadrovanje na slovenskih sodiščih.
Naj povemo samo, da ima žena pravniško izobrazbo in celo pravosodni izpit, vendar je kljub že nekajletnim izkušnjam še vedno zaposlena na nižjem delovnem mestu, samo zato, ker je pred časom zavrnila nespodobno ponudbo iz Ljubljane. V zadevo je bil vpleten sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ji je namignil, da lahko dobi precej bolje plačano službo na sodišču v Ljubljani, vendar pod pogojem, če se vpiše v SD. Šlo naj bi sicer za ustno obljubo, da ji bo v tem primeru služba zagotovljena.
Vendar to še ni vse. Med pogoji, ki naj bi jih izpolnila, je tudi ta, da se njen mož vpiše v SDS. Pa ne toliko zaradi koristi, ampak verjetno bolj zaradi pridobivanja insajderskih informacij, ki jih potrebuje globoka država. Na tak način naj bi že v preteklosti pridobivali ključne informacije, ki so sicer veljale za dobro varovano skrivnost.
Seveda je zakonski par nespodobno ponudbo zavrnil in ostal v domačem kraju ter slabo plačanih delovnih mestih. Kot sta dejala, sama nista člana političnih strank, sta pa simpatizerja slovenske pomladi, mož pa je bil na prejšnjem delovnem mestu celo deležen groženj. Je pa zanimivo, da je tudi sodnik, ki je prišel v vlogi »kurirja«, malo kasneje zapustil sodniško službo.
Skratka, totalitarizem se nadaljuje – le da na drugačen način.
