V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Naša tokratna gostja bo zgodovinarka in sociologinja dr. Helena Jaklitsch s katero bomo spregovorili o komunistični revoluciji, povojnih pobojih in slovenskih političnih beguncih.
Helena Jaklitsch se je rodila leta 1977 v Novem mestu v kočevarsko-slovenski družini. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala zgodovino in sociologijo. Leta 2009 je na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani magistrirala, leta 2016 pa s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od leta 1945 do 1950 doktorirala. Je podpredsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino, članica upravnega odbora Nove Slovenske zaveze ter avtorica več strokovnih in poljudnih člankov.
Med drugim jo bomo vprašali:
Doktorica Jaklitscheva, leta 2016 ste doktorirali s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od leta 1945 do 1950. Preden pa preideva k tej temi pa bi vas za uvod prosil, da na kratko opišete razmere na Slovenskem med drugo svetovno vojno?
Kot ste zapisali v svoji knjigi Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945−1945, ki je izšla nedavno pri Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, se je ob koncu druge svetovne vojne iz domovine umaknilo več kot dvajset tisoč Slovencev. Koga vse ta številka vključuje?
Največje slovensko begunsko taborišče takoj po drugi svetovni vojni je bilo v Vetrinju pri Celovcu. Vemo, da je angleška taboriščna uprava 12.000 pripadnikov slovenskih domobrancev in civilistov vrnila v Jugoslavijo v smrt. Veliko je bilo o tem že povedanega, a kljub temu, zakaj je do tega izdajalskega ravnanja s strani Angležev, prišlo?
V monografiji Cvetoči klas pelina je preko fotografij mogoče videti vsakdanje življenje slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji. Lahko pokažete nekaj teh fotografij?
V katerih begunskih taboriščih v Italiji pa so se po drugi svetovni vojni znašli slovenski politični begunci? O tem podrobno pišete v vaši samostojni knjigi Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945−1945…
Slovenci živimo v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Ob tem govorimo o treh Slovenijah. Dr. Marko Kremžar je v svojih spominih Časi tesnobe in upanja zapisal, da korenine slovenskega drevesa poganjajo iz čudovite dežele v srcu Evrope. A da se veje tega drevesa raztezajo daleč, prek pol sveta. Če ga citiram: »Zato tudi meje Slovenije ne nehajo tam, kjer so to nekoč sklenili predstavniki tujih držav, marveč kamor jih Slovenci – po božji volji – zanesemo sami.« Skratka, oddaja je vredna ogleda!
