Muristan odkar je bil priključen,
sto let tega je, zato slavijo,
véliko slovesnost naredijo,
v Kazahstanu je dogodek ključen.
Muristan da del je domovine,
Kazahstan pompozno zdaj praznuje,
Borata vse zbrano pričakuje,
muristanske čakajo nižine.
Da bo Borat ljudstvo nagovoril
saj je kazahstanski mož predsednik,
prvi torej da bo zdaj besednik,
ki proslavo javno bo otvóril.
Pa se Borat tam sploh ne prikaže,
napodijo v temno ga svetišče,
kjer edino najde zatočišče,
ker za Muristan ni prave baže.
V Muristanu je komanda druga,
majhna, prosovjetska, vsa pritlehna,
njena tam beseda je nenehna,
glavni je govornik bil njen sluga.
Ta se za govornico je kitil,
na play-back pritlehneža posnemal,
tekst vnaprej pripravljen zgolj povzemal,
lastno s tem nečimrnost nasitil.
Muristana slavna priključitev
bučno in pompozno se praznuje,
vse proslavljanje pa dokazuje,
kaj popolna res je izničitev.
