1.7 C
Ljubljana
četrtek, 14 novembra, 2024

Razkrivamo skrivnostna ozadja slovenske drogeraške scene: kako »zdravo« je uživati prepovedane droge?

Po podatkih Evropskega poročila o drogah 2019, ki ga je v Bruslju objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenost z drogami, je v Evropi čedalje več kokaina, med prebivalci Slovenije, predvsem med mladimi, pa je najbolj razširjena droga konoplja.

 

Poglejmo najprej, kaj je ugotovil Nacionalni inštitut za javno zdravje za leto 2018. Ta pravi, da je konopljo že kdaj v življenju poskusila skoraj polovica 17-letnikov, skoraj 4 odstotke njih pa je poročalo o redni uporabi konoplje. Za leto 2017 pa je bilo med dijaki, ki se udeležujejo maturantskih izletov, ugotovljeno, da jih je konopljo poskusilo kdaj v življenju kar 64,4 odstotka. V letu 2017 je bilo v Sloveniji kar 47 smrti, neposredno povezanih z uporabo prepovedanih drog, večina smrti pa se zgodi v domačem okolju (NIJZ).

Kokain in ekstazi v Ljubljani

Raziskava urinarnih biomarkerjev za različne droge v neprečiščenih komunalnih vodah 57 evropskih mest v 19 državah pokaže, da se v Ljubljani dnevno porabi 119 g čistega kokaina, kar pomeni dnevno porabo 170 g kokainske mešanice. Ta na cesti stane približno 60 evrov za gram, iz česar sledi ocena, da se v Ljubljani za nakup kokaina dnevno porabi 10.200 evrov, letno pa 3,7 milijona evrov za nakup 44 kg čistega kokaina oziroma za 62 kg cestnega kokaina (Milan Krek, dr. med, specialist javnega zdravja). Ljubljana se po količini kokaina na 1000 prebivalcev uvršča na 4. mesto, pred njo so le London, Amsterdam in Bern. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je za leto 2018 podal poročilo, v katerem se Ljubljana med 56 evropskimi mesti uvršča na 11. mesto po porabi kokaina in 13. mesto po porabi MDMA, znanega kot ekstazi.

O kokainu

Kokain je snov iz listov južnoameriških rastlin Eritroxylum coca in Eritroxylum novogranatense in deluje spodbujajoče na možgane. Surov kokain (prosta baza; angl. freebase) je prah z veliko nečistoč in ga uživalci običajno kadijo. Kokainov hidroklorid je vodotopen bel, bleščeč in kristalast prah ali kosmiči, ki ga lahko uživalci njuhajo, zaužijejo ali raztopijo v vodi ter si ga vbrizgajo v žile. Bazičen kokain (crack) pridobivajo iz kokainovega hidroklorida z odstranitvijo solne kisline in je podoben drobnemu belemu kamnu (rock) ter je primeren predvsem za kajenje, na primer v cigareti ali vodni pipi.

Kokain lahko uživalci njuhajo, vdihujejo ob kajenju, vbrizgajo v žilo, zaužijejo ali dajo v zadnjično odprtino, saj se kokain hitro absorbira prek vseh sluznic. Po vbrizganju v žilo ali vdihu začne kokain delovati po 30 sekundah do 2 minutah in njegov učinek traja približno pol ure. Nekoliko počasneje začne kokain delovati ob njuhanju (20 do 30 minut), vendar je njegov učinek nato daljši in traja vsaj eno uro. Še kasneje se učinek kokaina pokaže po zaužitju ali rektalni uporabi, saj poteka vsrkavanje kokaina iz prebavil vsaj uro in pol in učinek kokaina nato traja 2 do 3 ure.

Manjša emocionalna empatija

Uživalci kokaina doživijo kratkotrajne navale energije in evforijo. Vendar kokain lahko povzroči resne težave z zdravjem, kot so poškodba možganov, povečan krvni tlak, kar lahko povzroči srčno kap. Raziskave so pokazale, da imajo uživalci kokaina slab spomin, pomanjkanje koncentracije in slabšo sposobnost pozornosti. Raziskovalci z Univerze v Zürichu, Švica, so ugotovili, da v primerjavi z osebami, ki kokaina ne uporabljajo, redni uporabniki kokaina težko razumejo mentalno perspektivo drugih, imajo manjšo emocionalno empatijo, težko zaznavajo emocije drugih, manj uživajo v socialnih interakcijah z drugimi. Po javno dostopnih znanstvenih raziskavah kokain povzroči slabšo aktivacijo področja v možganih, ki sodeluje pri sistemu nagrade, kar povzroči izgubo prijateljev, družine ali zaposlitve. Kronična uporaba kokaina povzroči nevrokemične in funkcionalne spremembe v področjih možganov, ki sodelujejo pri socialnih stikih. Prav tako uživalci kokaina storijo več kriminalnih dejanj, imajo manj socialnih stikov, imajo zmanjšano mentalno perspektivo in poškodovano sposobnost empatije. Kronična ali ponavljajoča se uporaba kokaina poškoduje zaznavanje negativnih čustev.

Odvisnost in demenca

Tako kokain kot bazičen kokain (crack) povzročita poškodbo možganov, četudi sta uporabljena le nekajkrat. To lahko sproži odvisnost, ki je bolezen in prizadene dele možganov, povezane z nagrado, in dopaminske sisteme. Obe substanci lahko povzročita dolgotrajne poškodbe mentalnega zdravja, ki se kaže v obliki motenj razpoloženja ali emocionalnih motenj. Kokain poveča količino stresnih hormonov, kot je kortizol v možganih, kar lahko povzroči trajno povišanje krvnega tlaka, ki poškoduje srčno-žilni sistem, nastanek krvnih strdkov, ki lahko vodijo v kap, poškodbe možganov, ki se kažejo kot glavobol zaradi manjšega dotoka krvi v možgane.

Odvisniki od kokaina imajo manjšo presnovo glukoze v mnogih področjih možganov, kar povzroči slabše delovanje ali smrt nevronov (živčnih celic) v možganih. Raziskava na Univerzi v Cambridgeu je pokazala, da se pri uživalcih kokaina količina sive snovi v možganih zmanjšuje dvakrat hitreje kot pri neuživalcih. Dvakrat hitrejše zmanjševanje količine sive snovi v možganih (telesa živčnih celic) pa pomeni dvakrat hitrejše staranje možganov, kar se izrazi v hitrejšem nastopu in obsegu težav s spominom ter v kognitivnih motnjah, kot je demenca, upočasnjenost pri delu in mišljenju, slabša orientacija, težje sledenje pogovoru, manjša motivacija za delo, težave s samostojnim funkcioniranjem v vsakdanjem življenju.

Heroin je za razliko od kokaina bolj navzoč med nižjimi sloji prebivalstva. (foto: arhiv Demokracije)

Mešanica kokain in levamisol

Raziskovalci Univerze v Zürichu so ugotovili, da pogost dodatek kokainu levamisol (zdravilo, ki se uporablja za odpravljanje glist pri živalih) poveča ali podaljša učinek kokaina, s tem pa še dodatno negativno vpliva na delovanje možganov (še slabši spomin, še slabša pozornost, zmanjšana sposobnost opravljanja funkcij). MRI slikanje možganov pokaže še hitrejše tanjšanje prefrontalnega korteksa, ki je povezan z opravljanjem nalog.

Uživanje heroina

Heroin (3,6-diacetilmorfin) je polsintetični opioid, ki ga pridobivajo iz morfina iz glavice maka (Papaver somniferum). Ulična imena za heroin so tudi horse, H, staf, moka, dope itn. Heroin je bel ali rjav prah, kar je odvisno od izvora in primesi. Heroin si uživalci vbrizgavajo v žilo, pred tem ga običajno zmešajo z vodo in kislino (npr. z vitaminom C ali limonimin sokom) ter segrejejo. Heroin lahko uživalci tudi njuhajo, kadijo ali vdihavajo hlape, ki nastajajo ob segrevanju heroina na aluminijasti foliji, kar postajajo vse bolj priljubljeni načini uživanja heroina zaradi izogibanja zbadanju in možnosti prenosa virusnih okužb.

V telesu se heroin presnovi v 6-monoacetilmorfin in morfin. Heroin, 6-monoacetilmorfin in morfin delujejo spodbujajoče na m (mi), k (kapa) in s (sigma) opiodne receptorje ter zavirajo centralni živčni sistem in dihanje. Zato heroin povzroči občutek ugodja in dobrega počutja ter lajša bolečine in uspava. Vbrizganje heroina v žilo povzroči občutek najmočnejšega ugodja 5 do 8 minut po vbrizgu. Pri kajenju ali njuhanju heroina pa začutijo uživalci vrhunec ugodja šele po 10 do 15 minutah. Tudi heroin lahko povzroči poškodbo tkiv, vključno možganov, kot posledice slabšega dihanja in slabše oskrbe celic s kisikom. Povzroči tudi vnetno stanje v možganih, posledično nalaganje beljakovin v možganih, kar privede do oblike demence, ki je videti kot Alzheimerjeva bolezen.

O kanabisu

Kanabis je skupno ime za biološko aktivne snovi indijske konoplje (Cannabis sativa) in ga lahko uporabljamo za vse pripravke, narejene iz indijske konoplje. Skupino 60 aktivnih snovi iz indijske konoplje imenujemo tudi kanabinoidi, med katerimi so najpomembnejši kanabinol (CBN), kanabidiol (CBD) in delata-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je glavna psihoaktivna snov indijske konoplje. Posušene liste in cvetove indijske konoplje imenujemo marihuana (trava, gandža). Hašiš (haš) pa je olivno zelena ali rjavo-črna smola indijske konoplje, iz katere dobimo s stiskanjem in ekstrakcijo hašiševo olje. Vsebnost THC niha od 1odstotka v slabi marihuani do 80 odstotkov v hašiševem olju. Uživalci kanabisa večinoma kadijo cigarete, ki vsebujejo marihuano in običajno tudi tobak (džojnt), redkeje pa marihuano zaužijejo skupaj s hrano (kolački, cookies) ali pijačo (čaj). Hašiš lahko uživalci uporabljajo podobno kot marihuano, pogosteje pa ga kadijo s pomočjo pip, lahko tudi posebnih vodnih pip.

Kajenje marihuane in vdihovanje dima povzroči psihoaktivne učinke v nekaj minutah. Po zaužitju kanabisa preide v sistemski krvni obtok le 20 odstotkov zaužitega THC in psihoaktivni učinki se pojavijo od 1 do 3 ure po zaužitju. Kanabinoidi so lipidotopni in 98 odstotkov vezani na plazemske lipoproteine ter se kopičijo v maščobnem tkivu. V jetrih se popolnoma presnovijo v številne aktivne in neaktivne presnovke, ki se nato izločajo s sečem in z blatom. Pri kroničnih uživalcih lahko v seču zaznamo presnovke kanabinoidov več tednov po nehanju uživanja oz. zadnjem uživanju kanabisa.

THC poškoduje možgane

Strokovnjaki Univerze Northwestern in Splošne bolnišnice Massachutes ter Medicinske univerze Harvard so odkrili, da tudi občasno kajenje marihuane lahko poškoduje pomembne strukture možganov, še posebej področij, ki so pomembna za čustvovanje in motivacijo. S preiskavami MRI občasnih uporabnikov marihuane v starosti 18 do 25 let so ugotovili povečanje dela možganov nucleus accumbens (procesiranje nagrade, odločanje) in deformacije amigdale (čustva), to pa so temeljne strukture možganov, ki oblikujejo osnovo za to, kako človek ocenjuje pozitivne ali negativne lastnosti o stvareh v okolju in o njih odloča. Z večanjem količine uporabljene marihuane so se večale spremembe v možganih. Mnogi misijo, da majhna rekreativna uporaba marihuane ne povzroča problemov, če nekdo v šoli dela v redu, vendar podatki te raziskave kažejo, da ni tako, saj izsledki raziskave prikazujejo anatomske spremembe v možganih celo pri zmerni rekreativni uporabi marihuane.

Marihuana ni nedolžna zadeva. (foto: arhiv Demokracije)

Uživalcem marihuane upade IQ

Marihuana pomembno vpliva na uporabnikovo sposobnost empatije s čustvi ljudi (sposobnost prepoznati, procesirati, sočustvovati s človeškimi čustvi, kot so sreča, žalost ali jeza), je ugotovljeno s preiskavami EEG (elektroencefalografija) možganov. Uživanje marihuane povzroči deaktivacijo dela možganov cortex cingularis anterior (prepoznavanje napak, korekcija vedenja, etika, morala, čustva) in amigdale (center za čustva). Prav tako povzroči povečano impulzivnost na dan uporabe in še en dan po njej ter poveča sovražna vedenja na dan uporabe. Uživanje marihuane močno vpliva na vedenje, ki se ga uporabniki ne zavedajo, in povzroča socialnoemocionalni deficit. Velika longitudinalna raziskava na Novi Zelandiji je pokazala pri pogostih uživalcih marihuane upad IQ za povprečno 6 do 8 točk IQ v srednji odrasli dobi, po prenehanju uporabe pa se IQ ni povrnil. Kajenje marihuane prizadene možgane in ima za posledico oslabljen spomin, slabšo sposobnost zaznavanja in presoje ter zmanjšane motorične sposobnosti (vpliv na vožnjo). Marihuana je nevarna droga, ki ogroža blaginjo in zdravje otrok in mladostnikov v kritični fazi njihovega razvoja, starši pa pomembno vplivajo na to, ali bo njihov otrok uporabljal droge. Velik del anketirancev žal meni, da marihuana ni škodljiva (Marihuana, dejstva, ki bi jih morali poznati starši, Ministrstvo RS za zdravje, Urad za droge, 2005).

V razmislek

Na spletni strani Sekcije za klinično toksikologijo (www.ktf.si/toxi-indeks) so poleg opisanih prepovedanih drog predstavljene še naslednje droge: amfetamini, ekstazi, mefedron, GHB, GBL, BD, LSD in sintetični kanabinoidi. Sklenimo prispevek z dejstvom, da je predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je vložila SDS, ostal brez podpore. Prvega so v DZ zavrnili že leta 2011. Testiranja ne podpirajo Levica, SD, SMC, obveznega testiranja ne bi podprl niti DeSUS. Da vladajoči ne podpirajo testiranja, se ne čudimo, sploh če nasprotovanje testiranju na prepovedane droge gledamo skozi prizmo apatije glede razraščene korupcije v državi. Ocena korupcije je samo v zdravstvu okoli 400 milijonov letno, v celotni Sloveniji pa 3,5 milijarde letno. Ta denar nekomu gre in nekdo ga za nekaj porabi. Uradni podatki o prejetih dohodkih niso tako veliki, da bi v povprečju omogočali kaj več od golega preživetja iz meseca v mesec. Prejemniki denarja od preplačil, donacij, navideznih pogodb itd. so upravičeno aktivno apatični glede obsodbe korupcije in zahtev za zmanjšanje korupcije ter drugačno delovanje države, kar se ne nazadnje kaže z obsežno vdanostjo v stanje v Sloveniji (gospodarski kriminal, mirno večletno čakanje in umiranje v čakalnih vrstah, odsotnost zahtev po ureditvi kakovosti in varnosti v zdravstvu, neurejena dolgotrajna oskrba, stanje v domovih za ostarele …). Za ničelno toleranco do korupcije so po logiki le tisti, ki s korupcijo izgubljajo, seveda, če se tega zavedajo, ker spremljajo dnevne informacije in jim je mar za dobro družbe. Glede na obseg uživanja drog in znanega vpliva le-teh na sposobnost zaznavanja in presoje, etike in morale, čustvovanja, empatije se logično postavlja vprašanje, ali niso med apatično skupino tudi uživalci drog, ki jih primarno zanima lastno ugodje in imajo zmanjšan čut tako za svoje življenje kot življenje drugih. Kako bodo ljudje z okvarjeno sposobnostjo za empatijo poskrbeli za svoje starše, ko bodo obnemogli? V domovih za ostarele manjka prostora, oskrbe marsikdo ni sposoben kriti, mnogi obnemogli ležijo v polnih plenicah. Se starši današnje mladine zavedajo, kakšne ljudi »delajo«, s tem ko svojih otrok ne odvrnejo od uporabe drog, in ali se vprašajo, kdo bo skrbel zanje, ko pride (skoraj vsakemu) čas njegove zmanjšane sposobnosti samostojnega življenja? Živimo lažen občutek solidarnosti in socialne države, ki se kaže v životarjenju večina upokojencev, dnevno spremljamo nerazrešene težave v zdravstvu, sodstvu … Ali državljani tega ne prepoznajo kot problema ali nimajo življenjske energije, da bi zahtevali spremembe? Neodločitev na volitvah pa pomeni odločitev za ohranjanje nespremenjenega stanja, ki ima neposreden vpliv na življenje posameznika. Premalo se zavedamo, da ima posameznik moč prek aktivnega državljanstva, udeležbe na volitvah in zahtevah po ureditvi države skladno s pravnimi, z etičnimi in moralnimi standardi. Do takrat pa bodo izgubljali tudi tisti, ki za občasne koristi in užitke zavržejo etične, moralne in pravne vrednote.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine