Glede na kupno moč prebivalstva so hrana in brezalkoholne pijače v Sloveniji zelo drage. Po kupni moči namreč Slovenija dosega 77 odstotkov povprečja EU, raven cen hrane in pijače pa je blizu cenam teh dobrin v EU (97 odstotkov).
Nedavno je Evropski statistični urad (Eurostat) objavil rezultate primerjave ravni cen za več skupin proizvodov hrane, pijač in tobaka (TUKAJ). Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov hrane in pijače, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, je pokazala, da je bila raven cen v Sloveniji v letu 2018 blizu povprečju ravni cen teh dobrin v EU. Nižjo od tega povprečja je Slovenija izkazovala za skupino tobak (za 32 odstotkov) in za skupino alkoholne pijače (za 7 odstotkov. Po ravneh cen hrane in brezalkoholnih pijač sta bili Sloveniji najbližji Hrvaška in Španija.
Torej, Slovenija je glede cen hrane in pijače skoraj na povprečju EU. Toda celotna zadeva se pokaže v povsem drugi luči, če k tem podatkom dodamo podatke, dejanske individualne potrošnje (DIP), ki so izraženi v standardih kupne moči (SKM). So sicer še za leto 2017, a razlike ne bodo bistvene (TUKAJ).
Ti podatki kažejo, da je DIP v Sloveniji za 23 odstotkov nižja od povprečja EU, oziroma je razlika med indeksom cen hrane in pijače (glede na povprečje EU) in DIP kar 20 odstotnih točk. To pomeni, da ima Slovenija cene hrane in pijače na »evropski ravni«, kupna moč prebivalstva pa zelo zaostaja za evropskim povprečjem.
(Vir: Eurostat)
Od tranzicijskih držav so za žep državljanov najprijaznejši Poljska in Litva. Poljska ima namreč 75 odstotkov povprečne kupne moči EU, cene hrane in pijače pa znašajo le 69 odstotkov evropskega povprečja. Najslabše jo odnesejo na Hrvaškem, kjer je razlika med indeksom cen hrane in pijače (glede na povprečje EU) in DIP kar 38 odstotnih točk, najboljše pa v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer imajo večjo kupno moč od evropskega povprečja in nižje oziroma enake cene hrane in pijače kot znaša povprečje EU.
Razlika med SKM in cenami hrane; EU=100. (Vir: Eurostat)
