Piše: C. R., vir: USZS, foto: USZS
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v soboto, 17. oktobra 2026, v nadaljevanju obiska Argentine obiskala slovenske rojake na širšem območju Buenos Airesa. Obiskala je Slovenski dom Carapachay, se srečala z učenci in učitelji Slomškove šole v Ramos Mejíi ter si ogledala Slovensko vas, kjer rojaki že več desetletij predano ohranjajo slovenski jezik, kulturo in običaje. Ob koncu dneva je obiskala še slovenskega umetnika Marjana Gruma in njegov muzej v mestni četrti La Boca.
Obisk je začela v Slovenskem domu Carapachay, kjer so jo sprejeli predsednik Damijan Ahlin, vodstvo in odborniki društva ter drugi rojaki, med njimi najstarejša članica društva, 99-letna Helena Gričar. Dom, ki letos praznuje 65-letnico delovanja, šteje okoli 170 članov in je tako najmanjši od šestih slovenskih domov v argentinski prestolnici. Prav iz Carapachaya se je v zadnjih letih veliko rojakov preselilo v Slovenijo, kar približno desetina članstva. Med tistimi, ki so odšli, je veliko nekoč najbolj dejavnih in ključnih članov, zato je bil njihov odhod za dom še posebej hud udarec.
Kljub temu njihov dom živi naprej, ostaja prisoten in skrbi, da se člani srečujejo, družijo in se v domu dobro počutijo. Organizirajo predvsem različne družabne in kulturne dogodke, medtem ko so številne dejavnosti v minulih letih, še posebej po pandemiji, zamrle. Pevskega zbora nimajo več, prav tako je vrata zaprla tamkajšnja sobotna Jurčičeva šola, zdaj imajo le še začetni tečaj slovenščine za odrasle. Oživiti želijo gledališko in folklorno skupino Maribor. Veseli so, da mladina ostaja aktivna in se vse bolj povezuje z mladimi iz drugih slovenskih domov. Medtem ko so se člani različnih domov nekoč držali vsak zase, danes vse bolj sodelujejo, vedno manj je »lokalpatriotizma«, kar je predvsem za manjše domove zelo pozitivno, so poudarili v pogovoru z državno sekretarko.
Državna sekretarka se jim je zahvalila, da vztrajajo in vsem težavam navkljub ohranjajo slovenstvo. Izrazila je upanje, da jim ne bo zmanjkalo volje in da bodo ostali ena slovenska družina. Obenem je posebej nagovorila mlade in jih pozvala, da prevzamejo pobudo in poskrbijo, da bodo šle stvari naprej.
Obisk v Slomškovi šoli
V nadaljevanju je državna sekretarka obiskala Slomškovo šolo, ki deluje v okviru Slomškovega doma v Ramos Mejíi. Potem ko je pred desetletji šolo obiskovalo 150 otrok in več, ima danes še 21 učencev, ki pa v šoli še naprej ohranjajo stik s slovenskim jezikom, kulturo in dediščino svojih prednikov. Obenem imajo ABC tečaj slovenščine za otroke, ki v svojih družinah ne govorijo več slovensko, in začetni tečaj slovenščine za odrasle. Otroci so tudi sicer vpeti v življenje doma – enkrat mesečno imajo šolsko mašo, praznujejo materinski in očetovski dan, delajo butarice, pričakajo miklavža in podobno.
Državni sekretarki, ki jo je spremljala veleposlanica Slovenije v Argentini Tina Vodnik, so pripravili čudovit sprejem – otroci so jo pozdravili z recitacijo Slomška in petjem slovenskih pesmi, ter se razveselili darilc iz Slovenije, še posebej sladkarij. Po nastopu je državna sekretarka tudi obiskala vse razrede, od vrtca naprej, učenci pa so ji pokazali, kaj se učijo in kaj vse že znajo, od branja v slovenščini do recitacij za materinski dan in molitev v slovenščini.
Voditeljica Angelika Smole je predstavila delo šole in ob tem posebej izpostavila, da »šola ne more narediti vsega« in da »se učenje jezika začne doma«. Samo skupaj, z roko v roki s starši lahko učitelji poskrbijo, da slovenščina ne bo le učni jezik, ampak jezik, ki ga imajo otroci radi in ga uporabljajo, je dejala. Državna sekretarka se je zahvalila učiteljem za njihov trud in dragoceno delo, otrokom, ker obiskujejo šolo in se učijo, ter še posebej njihovim staršem. Ti so namreč zelo vpeti v delo šole, pomagajo učiteljem in sodelujejo pri številnih dejavnostih, obenem pa svoje otroke vsako soboto pripeljejo v šolo, čeprav jim to pogosto vzame veliko časa, saj nekateri živijo daleč stran.
Hladnikov dom in društvo Slovenska vas v Lanúsu
Sobotno popoldne je bilo namenjeno obisku Hladnikovega doma oziroma društva Slovenska vas v Lanúsu. Slovenska vas je specifična, saj so se tam po prihodu v Argentino naselile številne slovenske družine in živele strnjeno. Pred desetletji je bilo tako v vasi praktično vse v slovenščini, po dobrih 70 letih je tega vedno manj. Danes tam živi le še okoli 70 slovenskih družin. Društvo Slovenska vas/Hladnikov dom povezuje okoli 400 članov, od tega jih je približno 150 bolj dejavnih. Tamkajšnja sobotna Baragova šola letos šteje le še tri učence in ji tako po več kot 70 letih delovanja grozi zaprtje.
Čeprav le trije, pa so učenci gostjo v soboto pričakali veselo, z recitiranjem slovenskih pesmi in prisrčnim pozdravnim napisom na šolski tabli. Predsednica Hladnikovega doma Cristina Grbec, voditeljica Baragove šole Luciana Čeč in tamkajšnji slovenski duhovnik, lazarist Pavle Novak, so državni sekretarki nato predstavili Baragov misijon, ki so ga v Slovenski vasi v 50. letih prejšnjega stoletja ustvarili slovenski lazaristi ob pomoči drugih rojakov: cerkev Marije Kraljice, najstarejšo slovensko cerkev v Južni Ameriki, kjer še vedno vsak dan potekajo slovenske maše, osnovno šolo, gimnazijo in tehnično šolo, ki danes skupaj štejejo kar 1800 učencev, dom za ostarele, bazen in telovadnico. Sledilo je okusno kosilo in pogovor z vodstvom društva, odborniki in referenti za različna področja – od dramske skupine do folklore, knjižnice in športa. Med zbranimi je bilo precej mladih, kar je državno sekretarko še posebej razveselilo. Pozdravila je tudi člane nogometne ekipe Hladnikovega doma, ki vsako soboto trenirajo na tamkajšnjem nogometnem igrišču.
Pri Marjanu Grumu v La Boci
Dan je državna sekretarka zaključila v slikoviti buenosairški četrti La Boca, kjer je obiskala slovenskega kiparja in slikarja Marjana Gruma ter njegov muzej Museo Conventillo Marjan Grum. Umetnik jo je resnično prijazno sprejel in ji razkazal svoj dom, ki je obenem njegov atelje in delavnica, razstavni prostor in muzej. Državna sekretarka mu je podarila slovensko zastavo, ki se jo je zelo razveselil, saj, kot je sam dejal, boljšega darila ne bi mogel dobiti.
Grum je kot šestletni otrok zaradi povojnih dogodkov zapustil Slovenijo in si v Argentini ustvaril novo življenje ter bogato umetniško pot. Njegovo ustvarjanje globoko zaznamuje bridka usoda njegove družine, zlasti izguba očeta, ki je bil žrtev povojnih pobojev. V svojih delih tako poleg živahnega argentinskega vsakdana upodablja tudi človeško trpljenje, krivice in boleče spomine na slovensko zgodovino.
