Nedavno je Europol objavil poročilo o stanju na področju terorizma v Evropski uniji. Še posebej sta zanimiva 4. in 5. poglavje, kjer analizirajo napade, ki so povezani s skrajno levico in skrajno desnico. Ugotavljajo, da je bilo v zadnjih petih letih zabeleženo 96 levičarskih terorističnih napadov (lani 19), aretiranih je bilo 222 levičarskih skrajnežev (lani 34), medtem ko so v istem obdobju zabeležili 16 napadov, ki so jih povezali z desnico (lani eden), aretiranih pa je bilo 121 desničarskih skrajnežev (lani 44). Povedano drugače, evropski policijski urad, ki je kot agencija EU pristojen za organizirani kriminal, terorizem in druge hujše oblike kriminala, ugotavlja, da so (skrajni) levičarji večja grožnja Evropi kot (skrajni) desničarji.
A te informacije v medijskemu mainstreamu (MSM) ni bilo zaslediti. To je razumljivo. Ne sklada se z njihovo agendo, po kateri so dobri fantje levičarji, slabi pa desničarji. A resnica je običajno diametralno nasprotna tistemu, kar zatrjujejo levičarji, poročilo Europola in molk politično korektnih medijev sta dokaz več.
So pa zato silovito razbobnali novico, da je nemška obveščevalna služba (BfV) Generacijo identitete uvrstila med “preverjeno skrajna desna gibanja”. Ob tem so natrosili cel kup neumnosti, omenim naj le dve. Portal nacionalne televizije, ki ga prisilno plačujemo, je kot dokaz, da identitarno gibanje predstavlja tveganje za varnost, zapisal: “Skupina ob tem brezdomcem ponuja hrano, ki pa vsebuje svinjino, s čimer izključijo muslimane.” Večer pa, da slovenski identitarci v zadnjem času izkazujejo vse več podpore skupini Narodni blok, “ki po vzorcu iz tujine poudarja svojo pomoč ranljivim in revnim − a le če so pravega narodnostnega, verskega in etničnega porekla”.
Protiustavna ravnanja so tudi za Šarčevo vlado postala vsakdanjik. V enem tednu so ustavo izigrali kar dvakrat. Najprej glede financiranja obveznega javnega programa v državnih in zasebnih šolah, nato z administrativnim določanjem plačila za nepremičninsko posredovanje, ki je že tako ali tako ena najbolj reguliranih (beri: nesvobodnih) dejavnosti. Slišali smo lahko leve poslance, češ da s tem preprečujejo, da o najpomembnejših vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ustavnih sodnikov. Sprevrženo do amena. Ustavo in ustavno sodišče imamo za to, da preprečuje zlorabo oblasti, kot jo zlorablja levica v omenjenih primerih. Človek se vpraša, kaj bo še sledilo, če ne bo glasnega in odločnega odziva.
Po osamosvojitvi smo bili desničarji dolga leta pasivni in smo dovolili levici, da je počela, kar je želela: da je odrekala žalujočim spomin na po vojni pobite svojce; da je pri uveljavljanju svoje volje sistematično kršila ustavo; da je v pravosodju pustila ljudi, ki so še ne toliko nazaj kršili človekove pravice; da je okužila našo mladež, ki je kot po zadnji modni muhi začela sovražiti svojo domovino, družino in vero; da je z Balkana uvažala nove volivce in s popisa prebivalcev izbrisala vprašanje o narodnosti; da je v belo knjigo o izobraževanju vsilila multikulturalizem, ki že prinaša sklonjene glave nad grobovi slovenskih mater in očetov, hčera in sinov; da zdaj na široko odpira vrata ilegalnim migrantom, češ da je usoda nas kot naroda zapečatena, kolaps neizogiben, zmaga primitivnih hord pred našimi vrati neizbežna.
Bili smo kot začarani in blazni, ampak ne pozabimo, da je, ko se preštejemo na tem prekrasnem koščku stare celine, še vedno več nas, dobrih, kot pa njih, slabih ljudi. Le zbuditi se je treba in levico, ki uničuje vse, kar nam je bilo sveto in zaradi česar smo kot narod preživeli, potisniti nazaj. Pokažimo enkrat, za božjo voljo, da ne znamo samo stiskati repa med noge in cviliti, ampak tudi glasno lajati in še huje gristi.
