Policija še vedno zaznava trend strmega naraščanja nezakonitih prehodov državne meje. Medtem ko so v prvih petih mesecih lani obravnavali 2.590 nezakonitih prehodov, so jih v enakem obdobju letos že 4.313, kar pomeni 66,5-odstotno povečanje. Najpogosteje so policisti obravnavali državljane Pakistana, Alžirije in Maroka, kaže poročilo policije. Ob tem pa je potrebno poudariti, da gre tu samo za podatke o migrantih, ki jih je policija ujela. Velika večina nezakonitih migrantov se namreč policiji uspe izogniti.
Največ nezakonitih prehodov so obravnavali policisti na območju koprske in novomeške policijske uprave (PU), obe po približno tretjino. Z nekoliko manjšim deležem sledi PU Ljubljana. V zimskih mesecih so policisti obravnavali povprečno nekaj več kot 300 nezakonitih prehodov meje mesečno, ko pa se je vreme izboljšalo, se je število povzpelo na več kot 1.000 na mesec.
Do konca maja je namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito izrazilo 1.657 nezakonitih migrantov, med njimi največ državljanov Alžirije. Število se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za skoraj 19 odstotkov.
Na policiji ugotavljajo, da migranti, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije in Maroka.
V notranjosti države oziroma pri izstopu na zunanji meji so policisti ugotovili 314 kršitev. Šlo je za primere, ko so tujci na notranjih mejah v Slovenijo vstopili brez ustreznih potnih listin ali brez potrebnih dovoljenj. Število se od lanskega enakega obdobja ni spremenilo.
Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo oziroma druge države članice EU so na na mejnih prehodih zavrnili 1.890 državljanov tretjih držav, večinona na meji s Hrvaško. Število zavrnjenih se je povečalo za 8,3 odstotka. Med zavrnjenimi prevladujejo državljani balkanskih držav. Izjema so državljani Afganistana, predvsem zaradi primerov izmikanja mejni kontroli s skrivanjem v prevoznih sredstvih.
Opazno se je povečalo število obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja na območju Slovenije ali drugih držav članic EU. V prvih petih mesecih so jih policisti obravnavali 2.377, kar je za 36,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Pri nedovoljenem prebivanju gre predvsem za prekoračitve dovoljenega časa prebivanja, kar je po ugotovitvah policije značilno predvsem za državljane držav v zahodni balkanski regiji. Opazno je tudi število državljanov Moldavije, kar je posledica vizumske liberalizacije zanje, še ugotavljajo na policiji.
Slovenski policisti so na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom vrnili 2.837 tujcev (lani 428), od tega največ na meji s Hrvaško. Na tej meji je bilo največ vrnjenih državljanov Pakistana. Tuji varnostni organi pa so v Slovenijo vrnili 263 oseb, med katerimi je bilo 21 slovenskih državljanov.
Po podatkih urada za oskrbo in integracijo migrantov 66 tujcev v azilnem domu in njegovi logaški izpostavi čaka na podajo prošnje za mednarodno zaščito. Na današnji dan je v Sloveniji nastanjenih 314 prosilcev za mednarodno zaščito. Mednarodno zaščito ima priznano 678 oseb, od teh jih največ (516) živi v zasebnih nastanitvah.
Nujno bi bilo potrebno zaostriti azilno zakonodajo! Vladajoči proti zaostritvi zakonodaje!
Predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, s katerim poslanci SDS predlagajo zaostritev azilne zakonodaje, kot kaže, ne bo prestal današnje prve obravnave v DZ. Splošna razprava o predlogu je namreč pokazala, da večina poslancev predlogu nasprotuje, saj menijo, da ni skladen s skupni evropsko azilno politiko.
Poslanci SDS z novelo predlagajo zaostritev pogojev za priznanje mednarodne zaščite zaradi zagotavljanja nacionalne varnost ter varnosti ljudi in premoženja. Med drugim predlagajo, da v Sloveniji za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU ali varne tretje države. Prav tako predlagajo skrajšanje rokov, saj bi morali po predlogu tujci prošnjo za azil vložiti v treh dneh po vstopu v Slovenijo, zaostrili pa bi tudi določbe glede ustavitve postopkov v primerih kaznivih dejanj.
Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS Branko Grims, je skrajni čas, da se azilna zakonodaja uskladi s severnimi sosedi. Po njegovih besedah so namreč v zadnjem obdobju prav vsi bistveno zaostrili zakonodajo s področja mednarodne zaščite, saj je bila v zadnjih letih tako za Slovenijo kot za sosednje države značilna masovna zloraba pravice do azila.
Poleg tega je po njegovih besedah vlada v zadnjem letu naredila dva koraka, ki sta dala “izjemno skrajno napačen signal ilegalnim migrantom, kako so tukaj čez vse dobrodošli”. Prvi je bil pristop k marakeški deklaraciji, drugi pa umik Turčije s seznama varnih držav. Zato po Grimsovih besedah Slovenija še toliko bolj potrebuje potezo, ki bo dala nasproten signal.
Takšnemu predlogu pa nasprotuje vlada, saj po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja mednarodno zaščito v Sloveniji določa skupna evropska azilna zakonodaja, katere ključni namen je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Slovenija je kot država članica EU dolžna spoštovati evropsko zakonodajo na področju mednarodne zaščite, je poudaril.
Tako denimo predlog, da za mednarodno zaščito ne bi mogli zaprositi tisti, ki bi v državo vstopili prek druge države članice EU, nima podlage v zakonodaji EU. Merila in mehanizme, ki določajo državo, pristojno za obravnavanje prošenj za azil, namreč določa dublinska uredba, ki se uporablja neposredno, je pojasnil minister. Direktiva o skupnih postopkih za priznavanje in odvzem mednarodne zaščite pa določa, da se prošnje ne sme zavrniti, ker ni bila vložena v najkrajšem možnem času, je dodal.
Argumentom vlade je sledila večina poslanskih skupina. Poslanka LMŠ Tina Heferle je opozorila, da je Slovenija zavezana k spoštovanju evropske zakonodaje, ki si prizadeva vzpostaviti skupni azilni sistem. Predlagana novela pa po njenih besedah neutemeljeno zaostruje pogoje za mednarodno zaščito in ni skladna z evropsko azilno politiko. Poslanka je spomnila tudi na zagotovila ministrstva za notranje zadeve, da migracije obvladujejo.
Tudi v SD novele ne nameravajo podpreti. Po besedah Bojane Muršič namreč obsojajo vsakršno nasilje in širjenje strahu, hkrati pa zahtevajo, da država z vsemi sredstvi skrbi za varnost ljudi in države. Sicer pa po njenih besedah napadalna in sovražna propaganda ne bo pripomogla k reševanju težav z migracijami.
Podobnega mnenja so v SMC, kjer predlagateljem očitajo nepotrebno ustvarjanje panike in širjenje strahu. Po besedah Janje Sluga niso nastopili nikakršni razlogi za izredne razmere in spremembe, s katerimi v SDS kršijo določbe mednarodnih konvencij, evropskega pravnega reda in tudi ustave. Veljavni zakon po njenem mnenju popolnoma sledi evropski zakonodaji.
Da sedanja ureditev temelji na skupni evropski azilni politiki, ki jo je Slovenija dolžna spoštovati, je podaril tudi Andrej Rajh (SAB). Zavedajo se sicer, da skupna zakonodaja ni popolna, a jo je treba najprej urediti na ravni EU. Varnost ljudi mora po njegovih besedah ostati prioriteta, je pa tudi naša dolžnost, da ljudem v stiski ne obračamo hrbta.
Podobno menijo v DeSUS, kjer poudarjajo, da bi morale biti spremembe zakona o mednarodni zaščiti v okviru skupne evropske ureditve. Je pa po besedah Roberta Polnarja današnja razprava “nazoren primer, kako se je Slovenija z brezpogojno kategoričnostjo in fanatičnim prilagajanjem Evropski uniji vnaprej odrekla svojim pogajalskim adutom”.
V Levici pa SDS očitajo nadaljevanje neprestane zastraševalne protibegunske propagande. Po besedah Mateja T. Vatovca varnosti ne ogrožajo migracije, pač pa “desničarske populistične politike, spodbujanje sovraštva in zgrešene politike, ki smo jim ves čas priča”. Del krivde za to pa po njegovih besedah nosi tudi politična sredina, ki je pristala na ta diskurz.
Podporo predlogu pa so po drugi strani napovedali v SDS in NSi. Po besedah Žana Mahniča (SDS) bi imela Slovenija s sprejemom novele v rokah škarje in platno, da zapre svojo južno mejo, saj bi vse, ki bi prišli s Hrvaške, striktno vračali nazaj. Država pa bi dala jasen signal, da so dobrodošli vsi tujci, ki pridejo na legalen način in ki potrebujejo pomoč, “niso pa dobrodošli tisti, ki nas prihajajo izigravat”.
Po mnenju Jerneja Vrtovca (NSi) pa je slovenska zakonodaja na področju mednarodne zaščite “zelo širokogrudna”, Slovenija pa ima težave z izkoriščanjem azilnega postopka. Težave sicer niso tako velike, da se jih ne bi dalo rešiti, a rešiti jih je treba, je dodal. Poudaril je, da je treba krizo rešiti na izvoru, saj EU ne more poskrbeti za vse, ki si želijo v Evropo.
Poslanci SNS stališča do predloga danes niso predstavili niti niso sodelovali v razpravi. Vsekakor bi bilo potrebno azilno zakonodajo zaostriti, saj jo nezakoniti migranti s pomočjo t. i. nevladnih organizacij uspešno zlorabljajo! Do kdaj še?
