Piše: C. R.
Poslanci so v okviru današnje seje razpravljali o predlogu resolucije o Nacionalnem programu varstva potrošnikov 2024-2029, ki ureja tudi varstvo potrošnikov v digitalnem svetu. Da je vsebina programa dobro pripravljena, so poleg koalicijskih strank poudarili tudi v opozicijski NSi. Več pripomb so na drugi strani med razpravo nanizali v SDS.
Kot je v okviru današnje obravnave vsebine resolucije v DZ povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, je dokument nastal v usklajevanjih s 13 ministrstvi, med bistvenimi področji, ki jih naslavlja, pa so temelji varstva potrošnikov, institucionalna ureditev, pregled stanja varstva potrošnikov v Sloveniji in prednostne sistemske ukrepe.
S predlogom resolucije o nacionalnem programu rešujejo tudi vrzel, ki je nastala po tem, ko je nekje leta 2017 prenehal veljati zadnji tovrsten strateški dokument. Med poglavitnimi novostmi nove resolucije je Židan omenil varstvo potrošnikov v digitalnem svetu, bolj trdna ureditev trajnosti izdelkov in boljša ureditev okoljskih standardov. “Standardi EU so nadzorovani, ampak ob tem je še cela kopica drugih standardov. Želimo, da to področje uredimo tako, da bo tudi pri prepoznavanju trditev potrošnik bolj varen,” je poudaril.
V koalicijskih strankah so izrazili prepričanje, da je predlog resolucije o nacionalnem programu dobrodošel in učinkovit okvir za varstvo potrošnikov v prihodnjih letih. Bojana Muršič iz SD je v predstavitvi stališč poslanskih skupin med novostmi še posebej izpostavila pravico do popravila izdelkov. “Nadejamo se, da bodo sprejemu nacionalnega programa sledili tudi konkretni zakonski ukrepi, ki bodo proizvajalce in prodajalce učinkoviteje zavezali, da na trg daje izdelke, ki jih je mogoče popraviti, ne da bi pri tem pretirano obremenjevali okolje ali pa omogočali podjetjem stalne dobičke iz naslova monopolizacije popravil znotraj njihove lastne servisne mreže,” je poudarila. Po oceni poslanske skupine pa so pomembna tudi določila glede trajnostne porabe ter poenotenje okoljskih oznak, kar bo po njihovi oceni izboljšalo informiranost potrošnikov.
Za nadgraditev zakonodaje po sprejetju te resolucije, na podlagi česar bi bilo uveljavljanje potrošniških pravic v primeru kršitev še bolj preprosto in dostopno, pa so se zavzeli tudi v Gibanju Svoboda. V Levici pa so v luči rastočega števila digitalnih nakupov in storitev pozdravili krepitev ozaveščenosti potrošnikov na področju zelenih in trajnostnih politik ter digitalizacije.
Da je vsebina nacionalnega programa dobro pripravljena, so poudarili tudi v opozicijski NSi. Več pripomb so na drugi strani izpostavili v SDS. Med drugim so se obregnili ob objavo pomembnejših anomiziranih inšpekcijskih odločb s področja varstva potrošnikov. Kot so opozorili, je lahko objava nepravnomočnih inšpekcijskih odločb zavajajoča tako za potrošnike kot tudi za ostale subjekte na trgu, katerim je lahko z objavo povzročena nepopravljiva gospodarska škoda. “Opozicijski kolegi so na seji matičnega odbora DZ vložili amandma, s katerim so predlagali, da se javno objavljajo le pravnomočne sodne odločbe, a ta pri koalicijskih poslankah in poslancih žal ni dobil podpore,” je dejal poslanec SDS Rado Gladek. Po mnenju poslanske skupine bi moralo biti med drugim v dokumentu bolj izpostavljeno tudi načelo Kupujem, kar in ko potrebujem, več pozornosti pa bi morali nameniti tudi varstvu starejših potrošnikov.
Pred obravnavo dokumenta v DZ je ministrstvo za gospodarstvo predlog resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2024-2029 konec lanskega oktobra poslalo tudi v javno obravnavo. Po potrditvi programa v DZ pa mora vlada nato sprejeti še dveletni izvedbeni program. Ta bo, kot so konec oktobra pojasnili na ministrstvu, določil prednostne naloge na področju varstva potrošnikov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna, vključno z ukrepi in nosilci ukrepov.
Poslanci bodo o predlogu resolucije o Nacionalnem programu varstva potrošnikov v skladu s predvidenim časovnim potekom seje glasovali v četrtek.
