12.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 20 maja, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Tito in partizani so kolaborirali celo s SS in z gestapom

Piše: Bogdan Sajovic

Josip Broz in njegovi podrepniki so med drugo svetovno vojno ponujali okupatorjem sodelovanje. Dokazi za to kolaboracijo so tako v slovenskih kot tujih arhivih. Partizani so se bili pripravljeni skupaj z nemškimi vojaki bojevati proti zavezniškemu izkrcanju na Balkan.

Začeli so se dnevi majske blaznosti, ko se slovenskim jugonostalgikom, titoljubcem in nasploh levičarjem vseh petdesetih odtenkov rdeče popolnoma odpelje ter slavijo množični pokol sonarodnjakov in zasužnjenje naše deželice na sončni strani Alp. V teh dneh nebrzdanega besnila je del rituala samopravičniško trkanje po prsih in obkladanje vseh »nenaših« z izdajalci in kolaboranti. Da se ne pozabi, je dobro v teh dneh malce nastaviti samovšečnim boljševikom ogledalo in spomniti, kako je njihova »bela ljubičica« Broz s svojimi podrepniki zelo aktivno kolaborirala z okupatorji.

Korespodenca med partizani, Nemci in ustaši

Nova Slovenska zaveza je na podlagi arhivskih dokumentov že večkrat objavila korespondenco med partizani in Nemci ter ustaši, v kateri so se dogovarjali za sodelovanje. Pismo Vrhovnega štaba NOV iz 17. januarja 1943 tako razkriva, naj se med partizani in ustaši skleneta kompromis in premirje, z njimi so namreč želeli sodelovati v boju proti italijanskemu okupatorju. Partizani so bili tako taktično pripravljeni skleniti premirje s katerimikoli hrvaškimi borci, ki bi bili pripravljeni bojevati se proti italijanskim, nemškim ali katerimkoli drugim okupatorjem. To pa še ni vse. Partizani in Tito so ves čas druge svetovne vojne igrali na različne karte, dogovarjali so se namreč prav z vsemi: s četniki, z ustaši, Nemci … S slednjimi so potekali poskusi sodelovanja ves čas druge svetovne vojne!

Že spomladi leta 1942 je Josip Broz Tito v Zagreb poslal svojega pajdaša Vladimirja Velebita s predlogom, da bi z Nemci sklenili premirje, saj se je bal invazije anglo-ameriških sil na jadransko obalo, razkriva več različnih virov, dostopnih v nemških in avstrijskih arhivih. Tito se je v času svojega skrivanja v divjini v zahodni Bosni namreč zbal, da bi se lahko zavezniki kaj kmalu izkrcali na jadranski obali. To mu ni bilo pogodu, saj bi to pomenilo konec njegovih komunističnih ambicij. Tako je v dogovoru s Stalinom sklenil, da poskusi doseči premirje s Hitlerjem. Velebit je Nemcem predlagal premirje.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine