Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ustavno sodišče je v celoti razveljavilo zakon, ki je bil sprejet v času vlade Marjana Šarca, s katerim je zaradi sodbe ustavnega sodišča levosredinska koalicija na nenavaden način popravljala krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki jim je to premoženje v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je tista vlada problem “milijardnega izbrisa” ignorirala, piše Spletni časopis.
Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada na način, ko je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, ki bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so, denimo, naložili banki Slovenije. Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodišče in na ravni EU. Posledica teh spora pa je pričakovana: ustavno sodišče je zakon zdaj v celoti razveljavilo.
Za razveljavitev je glasovalo sedem sodnikov, in sicer Klemen Jaklič, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar, Rok Svetlič, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs, proti je bil predsednik Matej Accetto, ki je napisal tudi ločeno mnenje. Strinjal se ni predvsem s tem, da je bilo nujno zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank razveljaviti v celoti od prve do zadnje črke. Iz presojanja je bil izločen sodnik Rok Čeferin.
Pred razveljavitvijo so sodniki izvajanje zakona, ki je bil že na prvi pogled kršitev ustave, marca 2020 soglasno zadržali, kar je pač vse kazalo, da bo verjetno razveljavljen. Ta nenavaden zakon je že prej z vetom ustavil državni svet. Veto je manjšinska koalicija Marjana Šarca odpravila s pomočjo nacionalistov Zmaga Jelinčiča (SNS). Razplet glasovanja je bil takšen:
Foto: spletni časopis
Iz LMŠ je takrat proti glasovala podpredsednica državnega zbora Tina Heferle. Iz SMC pa Dušan Verbič. Najbolj sporno v zakonu je bilo, ker so poslanci odločili, da mora zaplembo premoženja ljudi v bankah, za katero se je odločila vlada Alenke Bratušek, poplačati Banka Slovenije. Čudaških rešitev pa je bilo še veliko. Na predlog Maše Kociper (SAB) so določili denimo, da lahko posamezniki, ki so imeli plače, nižje od povprečnih, od banke Slovenije zahtevajo pavšalno povrnitev 80 odstotkov vrednosti obveznic in to brez sodnega ugotavljanja, ali ni bila morebiti zaplemba celo povsem upravičena. Tako so s pomočjo denarja Banke Slovenije poskušali zaščititi domnevno socialno šibke vlagatelje kapitala v Probanko in Faktor Banko, ki so ju zavozili levi tajkuni. Ti banki je vlada Alenke Bratušek prvi reševala s polmilijardnim nakazilom iz državnega proračuna.
O prelaganju odškodnin na Banko Slovenije je ustavno sodišče, ki vztraja, da mora parlament oškodovanim zagotoviti možnost sodnega varstva in poštene odškodnine, zapisalo: “Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremu koli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen, pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo.”
Članek je bil prvotno objavljen v Spletnem Časopisu
