Piše: Mag. Andrej Aplenc
Skozi gosto noč je naslov knjige, ki jo je uredila književnica Alenka Puhar. Uredila je, ne napisala, to nenavadno knjigo, ki prinaša korespondenco med dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton od maja 1951 do junija 1957. On je živel v Sloveniji in bil kaznjenec pogojno na prostosti, ona je pa živela v ZDA. To je edinstvena knjiga, ki skozi pisma razkriva zelo osebni in čustveni odnos med očetom in hčerko.
Dr. Boris Furlan je bil rojen v Trstu leta 1894, postal je redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Potem je zbežal pred fašisti iz Ljubljane marca 1941 s svojo družino, ženo, hčerko Stašo in sinom Aljošo ter odpotoval prek Beograda, Grčije, Turčije in Egipta in z ladjo okoli Afrike v New York. Leta 1944 je odpotoval v London. Potem je zamenjal Izidorja Cankarja kot minister v začasni vladi in v začetku leta 1945 skupaj s Francem Snojem odšel v Slovenijo na ozemlje, ki so ga obvladovali partizani. Ponujeno mu je bilo sodelovanje v vladi Tito-Šubašič. Iz tega seveda ni bilo nič, je pa dr. Furlan postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani. Leta 1947 so ga aretirali. Sodili so mu na tako imenovanem Nagodetovem procesu skupaj s Črtomirjem Nagodetom, z Ljubom Sircem, Angelo Vode, Metodom Kumljem, Zoranom Hribarjem, Leonom Kavčnikom in s Francem Snojem. Obsojen je bil na smrt, kasneje mu je bila kazen zmanjšana na 20 let zapora. Po štirih letih je bil pogojno izpuščen zaradi bolezni. Na dopustu v Radovljici so ga leta 1953 napadli in ga zelo resno poškodovali. Umrl je leta 1957.
Nazaj h knjigi Skozi gosto noč. Knjiga je edinstvena, obsega pisma Borisa Furlana hčerki Staši Furlan Seaton in njena njemu v letih 1951 do njegove smrti leta 1957. Kot piše v predgovoru publicistka Alenka Puhar, je Staša Furlan Seaton ponudila pisma v objavo. Staša Furlan Seaton je v visoki starosti umrla leta 2022.
Knjiga ima prek 500 strani, iz nje, to je iz pisem, veje poleg ljubezni očeta do hčerke, tudi duh tedanjega časa. Omenil bi samo en primer skrajne ironije. Kot je bil Boris Furlan v bolnišnici, se je znašel v isti sobi z Dragutinom Gustinčičem. Dragutin Gustinčič je bil med ustanovitelji jugoslovanske Komunistične partije, preživel je mnogo let v Moskvi, kjer je med drugim napisal tekst Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in po vrnitvi v Jugoslavijo bil zaprt na Golem otoku. In potem sta se Boris Furlan in Dragutin Gustinčič znašla v isti sobi v bolnišnici, oba žrtve istega partijskega režima. Mimogrede, Gustinčičev tekst Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je Gustinčiču ukradel Edvard Kardelj in malo spremenjenega objavil kot svojega. Ironije še ni konec, sedaj ima Edvard Kardelj spomenik na trgu pred slovenskim parlamentom, o Furlanu in Gustinčiču pa skoraj nihče ne ve nič. Vsekakor bo knjiga Skozi gosto noč to vsaj malo spremenila.
Ob vsem tem pa velja omeniti tudi knjigo, veliko tanjšo, Vojna vse spremeni ali v originalu War Changes Everything. Napisala jo je Staša Furlan Seaton, v ZDA je bila objavljena leta 2014, v Sloveniji v prevodu pa dve leti kasneje. V njej Staša Furlan Seaton opisuje, kako je živela v Sloveniji, preživljala počitnice v Bohinju in se povzpela na Triglav. Potem opisuje potovanje z očetom in družino v Ameriko in življenje tam, kjer se je srečna sprehajala po New Yorku z očetom Borisom Furlanom. Malo pred koncem vojne se je kot njen oče vrnila v domovino, ona v Dalmacijo, kjer se je pridružila partizanom. Med drugim je bila članica igralske skupine, potem se je ločila od nje, in ko je prišla nazaj, so vsi izginili. Odšla je v Ljubljano, kjer je srečala svojega očeta, ki je bil konfiniran v hotelu Emona. Uspelo ji je pobegniti v Trst, od koder je potem po zapletih končno prišla v ZDA. Tam je končala študij na univerzi. V knjigi navaja tudi nekaj pisem, ki jih je njej pisal oče Boris Furlan.
Ko sem primerjal angleško in slovensko izdajo njene knjige, sem videl, da v 11 primerih slovenski izvod izpušča besede in odstavke, kjer se ti nanašajo na povojne poboje.
Vsekakor pa sta obe knjigi – Skozi gosto noč in Vojna vse spremeni – še posebej sedaj, ko imamo levičarsko vlado in ko nekateri hvalijo nekdanji režim, vredni branja.
