Piše: C. R.
Pri odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskem ortodontskem društvu so pripravili predloge za izboljšanje razmer v ortodontiji, kjer so čakalne vrste dolge. Med drugim predlagajo razpis 40 novih javnih ortodontskih programov. Poudarjajo namreč, da obstaja zanimanje ortodontov za delo v okviru javnega zobozdravstva.
Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da do pritožb staršev prihaja na treh področjih. Med njimi je naštela težave z dostopom do ortodontov, saj je prostega ortodonta težko najti. Zato nekateri starši že zgodaj zahtevajo napotnice pri pediatrih in zobozdravnikih svojih otrok, saj se bojijo, da bodo zamudili rok starosti 16 let, do katerega mora biti načeloma opravljen prvi pregled, da nadaljnje zdravljenje poteka v okviru zdravstvenega zavarovanja.
Primerov, ko so bili otroci k ortodontu napoteni prezgodaj, zgolj preventivno, ali na željo staršev, je po besedah predsednika odbora za zobozdravstvo in podpredsednika zdravniške zbornice Krunoslava Pavlovića tako za tretjino.
Drugi problem so, tako Hlade Zore, dolge čakalne dobe za storitve ortodontov. V teh primerih zastopniki pacientovih pravic staršem sicer predlagajo možnost zdravljenja v tujini, nad čemer pa vsi starši zaradi dolgih poti v tujino in z njimi povezanimi stroški niso navdušeni.
Glavni razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji je po besedah Pavlovića v velikem razkoraku med potrebami, pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo.
Zato so problematiko predstavili številnim ministrom za zdravje ter tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še posebej aktivno nanjo opozarjajo od leta 2018, ko so poudarili, da bi za skrajšanje čakalnih vrst potrebovali 40 novih javnih ortodontskih programov.
Od leta 2012 do leta 2023 pa je ministrstvo za zdravje po besedah predsednice Slovenskega ortodontskega društva Sande Lah Kravanja razpisalo le za 4,5 novega programa ortodontije, čeprav bi številni ortodonti želeli delovati znotraj javnega zobozdravstva.
Zaradi interventne zakonodaje ministrstva, ki tudi na področju ortodontskih storitev omogoča plačevanje vseh opravljenih storitev, se je realizacija obstoječih programov sicer povečala, je pojasnil Pavlović, a dodal, da je končna rešitev širjenje programov.
Spodbudno je sicer, da je zanimanje mladih diplomantov dentalne medicine za specializacijo čeljustne in zobne ortopedije veliko, a ozka grla predstavljajo prosta mentorska mesta v učnih ustanovah.
Ker je cilj zdravljenje najprej zagotoviti pacientom z večjimi težavami, je ortodontska stroka v letu 2019 predlagala uvedbo dopolnitve napotnice za ortodonta. Po predlogu bi nanjo šolski zobozdravnik dopisal tudi kazalec ortodontske nepravilnost, t. i. EFO-indeks.
Pred uvedbo dopolnitve napotnice bodo najprej organizirali izobraževanja za zobozdravnike, ki so se že začela, a jih je zaustavila epidemija covida-19. Od januarja letos so izobraževanja zopet v teku, od ministrstva in ZZZS pa ortodonti pričakujejo tehnično podporo.
Kot tretjo pogostejšo težavo staršev pa je Hlade Zore izpostavila slabo obveščanje, denimo da se je ortodont upokojil ali zaradi katerega drugega razloga prenehal z delom v ordinaciji. Zato so ortodonti predlog, da ortodont pred upokojitvijo pravočasno obvesti pristojne inštitucije, slednje pa se na njegov izpad nato pravočasno pripravijo.
Po besedah Lah Kravanje bi bilo pri razpisih za specializacije večjo težo dati regijskemu kriteriju ob izbiri novih kandidatov.
