Piše: Vida Kocjan
V oddaji Tarča na TV Slovenija so razkrili, da naj bi bili varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki v zadevi Kavaški klan, pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan.
V oddaji, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so razkrili, da so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ).
Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi zdaj navaja, da je zadeva ostala nepreiskana. Omenjenega skesanca so nato pred dnevi ubili v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Šlo je za Satka Kekića, tožilka, ki preganja slovensko podružnico Kavaškega klana, pa je Mateja Gončin.
Pričevanje varnostnika
Kot je v oddaji dejal eden od varnostnikov tožilke, ki je ostal anonimen, v času, ko so ugotovili, da se za vozilom tožilke in na lokaciji, kamor se je pripeljal kasneje umorjeni skesanec, vozi neznano vozilo, niso ukrepali. »Če bi takrat ukrepali, bi bil umorjeni lahko še živ,« je opozoril.
S policije, kjer se kljub povabilu sodelovanja v Tarči niso udeležili, so ob tem sporočili, da so okoliščine omenjenega dogodka preverjali, ugotovitev pa da ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov »resno ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo«, so dodali.
Namesto ukrepanja maščevanje
Tožilka se je počutila ogroženo in je opozarjala, da pristojni niso ukrepali. Vodstvo CVZ je po njenem prepričanju celo izvajalo »odklonska, nestrokovna pa tudi kazniva dejanja«, kar je prijavila pristojnim organom policije in posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva (SDT). Vodstvo CVZ pa se ji je maščevalo tako, da so razpustili njeno ekipo varnostnikov in ji namenili drugo. Ker je ni sprejela, je bila nato več mesecev brez varovanja. Šele po umoru skesanca Satka Kekića na Brdu v Ljubljani je varovanje spet sprejela, vrnili pa so ji prvotno ekipo.
Iz zunanjih virov je tožilka, kot so navedli v Tarči, poleg tega izvedela, naj bi bil v njeno skupino varnostnikov umeščen varnostnik z nalogo, da zbira informacije o njenem zasebnem življenju. Kasneje je omenjeni varnostnik to sam neuradno potrdil, je še navedla tožilka, ki je informacije Tarči posredovala prek svojega pooblaščenca, saj nima dovoljenja za javno nastopanje.
Tožilka je izvedela, naj bi varnostniki policisti zbirali tudi informacije o drugih varovanih osebah. Tako naj bi domnevno zbirali podatke o zasebnih stikih in intimnem življenju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, o čemer naj bi potem odkrito razpravljali v prostorih CVZ in drugje. Zbiranje podatkov o zasebnem življenju predsednice državnega zbora je v oddaji omenil tudi anonimni varnostnik.
V oddaji so poročali tudi o domnevnih večkratnih poskusih vstopov v telefone tožilkinih varnostnikov z zasebnih računov. Vodstvo CVZ pa naj bi bilo za dostop do kamer na hiši, kjer tožilka živi, vzpostavilo zasebne elektronske naslove. Do njenih posnetkov naj bi bili dostopali tudi policisti, ki je niso varovali, je opozorila tožilka, ki meni, da je šlo za nezakonito tajno opazovanje.
Vodstvo policije je bilo o dogajanju ves čas obveščeno, z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem se je o zadevi trikrat srečala, je pojasnila tožilka. Na zadnjem srečanju naj bi jo bil opozarjal na zadevo proti nekdanjemu šefu policije Boštjanu Lindavu, ki je na tožilstvu padla.
Med drugim so v Tarči še razkrili, da so policisti centra izdajali tudi nezakonite usmeritve, ko je šlo za vožnje ministrov in ministric z znaki za vozila na nujni vožnji.
Glede določenih ravnanj pri varovanju tožilke je vložena kazenska ovadba, ki jo obravnava Generalno državno tožilstvo, je za Tarčo potrdila generalna državna tožilka.
Krivi vsi drugi, samo Golob, Poklukar in Jušić ne
Na razsulo, ki vlada v Centru za varovanje in zaščito, se je naslednji dan na novinarski konferenci odzval notranji minister Boštjan Poklukar. Pri tem je poskušal krivdo znova prevaliti na druge, kar je sicer naredil tudi predsednik vlade Robert Golob. Poklukar je še sporočil, da ne namerava odstopiti z mesta ministra.
Poklukar je novinarsko konferenco začel z že znano mantro, da je Slovenija varna država in da policija dela dobro. A če to drži, čemu potem sploh novinarska konferenca, so se ob tem vprašali nekateri.
Odgovornost za stanje v centru je tako kot Golob prevalil na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in takratnega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ob tem pa zamolčal, da center že skoraj dve leti vodijo ljudje, ki jih je imenoval zdajšnji nezakonito imenovani generalni direktor policije Senad Jušić.
Še pod prejšnjo vlado je namreč center vodil Bojan Oman, pod katerim se center ni zapletal v večje afere. Lindav ga je po prihodu na mesto v. d. generalnega direktorja policije pustil na položaju. Je pa Oman očitno motil Lindavovega naslednika Senada Jušića. Ta ga je namreč junija 2023 razrešil s položaja, na njegovo mesto pa za v. d. direktorja centra imenoval Tomaž Breziča. Julija 2024 je Jusić za polni mandat na mesto direktorja centra imenoval Franca Šešerka, ki je bil pred tem zaposlen v oddelku za preventivno-operativno varovanje in dežurstvo.
Jušić Golobov in posledično Poklukarjev izbranec
Poklukar je nato sporočil, da je izdal usmeritve za reorganizacijo centra. Vendar pa generalni direktor policije Senad Jušić velja za izbranca Poklukarja in Goloba, zato je sporočilo Poklukarja, da je izdal usmeritve za reorganizacijo centra, navadno sprenevedanje, saj so za stanje, kakršno je v centru, odgovorni kadri, ki jih je nastavil njegov varovanec.
Na slednje je opozorila tudi Poklukarjeva predhodnica Tatjana Bobnar, ki je odgovorne za delo policije pozvala, naj nehajo prelagati odgovornost na druge.
Še o ljubimcih ali kako daleč lahko gredo
V oddaji Tarča so objavili, naj bi varnostniki, ki varujejo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, zaradi nesoglasij znotraj koalicije zbirali podatke o predsednici državnega zbora. Po poročanju so beležili njeno osebno prijateljevanje z različnimi osebami, kaj naj bi počela oziroma kdaj in kje naj bi se z njimi srečevala. Po besedah državne tožilke Mateje Gončin so imeli varnostniki predsednice državnega zbora odrejeno nalogo, da poročajo vodstvu »kam gospa hodi, kje se zadržuje, kdo so njeni ljubimci, o čemer se je odkrito in brez sramu razpravljalo v prostorih CVZ in tudi drugje, saj so informacije prišle tudi neposredno do mene«. Kot je razumel eden od varnostnikov, se je nabiral material, da bi potem lahko ob neki neposlušnosti zadevo plasirali v javnost. »Tukaj je šlo za neke stvari, ki so javnosti majčkeno bolj, bi rekel … ki v javnosti niso dobro sprejete. Tega ljudje pač ne marajo.«
Na to je v poslanskem vprašanju notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju spomnil poslanec SDS Andrej Kosi, ki zahteva odgovore, kdo je odredil nalogo o neustreznem zbiranju podatkov in komu so morali varnostniki poročati, pa tudi, ali nezakonito postavljeni generalni direktor policije Senar Jušić glede navedenih nepravilnosti prevzema odgovornost.
O predstavnici policije za stike z javnostmi
Nadalje so v omenjeni TV-oddaji razkrili, naj bi bila državna tožilka Mateja Gončin pomagala policistki varnostnici, ki ni bila del njene skupine, tako da je naznanila kaznivo dejanje, ker naj bi morala voziti vodjo službe za odnose z javnostmi, »zaposleno v policiji, Majo Ciperle s službenim delegacijskim vozilom v službo in je morala po navodilu namestnika generalnega direktorja policije (moža gospe Maje Ciperle Adlešič) lagati v poročilu o opravljenem delu in ga ponarejati z navedbo, da se je vozilo CVZ uporabljalo v namene voženj predstavnikov tujih delegacij«. Policistka je upala, da bo državna tožilka pomagala končati to prakso, a se to ni zgodilo. »Vrh policije je v sodelovanju z vodstvom Centra za varovanje in zaščito udaril po meni – tožilki – in varnostnikih, ki so me varovali, saj je mojo prijavo prepoznal kot napad nanje osebno in kot resno grožnjo, ki bi lahko privedla do tega, kar se na policiji dejansko dogaja,« je navedla Gončinova. Poslanec Kosi pa zdaj ministra Poklukarja sprašuje, ali so podatki točni, zahteva tudi posredovanje števila voženj z delegacijskim vozilom, ki so bile opravljene za prevoz vodje službe za odnose z javnostmi za leto 2022, 2023, 2024. Tudi te odgovore še čaka.
Čakajoč na (počrnjeno) poročilo
Minister Boštjan Poklukar je odredil izredni nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito pri Generalni policijski upravi. Poročilo je izdelano, zaradi velikega zanimanja javnosti je Poklukar nato s poročila umaknil oznake tajnosti. Nekateri mediji so potem objavili delne izsledke. Policijo oz. ministrstvo smo za posredovanje poročila zaprosili tudi iz našega uredništva. Do oddaje prispevka v tisk poročila nismo prejeli. Precej anonimizirano poročilo so nam z ministrstva posredovali tik pred oddajo prispevka v tisk. Počrnjenih je več delov (strani) poročila, preučili ga bomo za eno od naslednjih številk.
Zoran Šarič, domoljub, nekdanji policist: »Najbolj bizarno je, da so včeraj na vrat na nos ustanovili neko delovno skupino za Center za varovanje in zaščito (CVZ), v njej pa bi naj bili sami bivši odstavljenci iz CVZ: Oman, ki naj bi ga bil odstavil Jušić, pa njegov naslednik Brezič, Skrbinek. Tako vsaj pravijo poznavalci razmer.«
Miro Haček, profesor, politolog: »Še eden v vrsti dokazov, da vpletanje politike v delo policije ne prinaša večje, ampak bistveno manjšo strokovnost in učinkovitost. In tudi, da si države v resnici ne zaslužimo, ker z njo delamo kot svinja z mehom.«
Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni direktor policije: »Oddaja Tarča je z obravnavo domnevnih nezakonitosti v CVZ razgalila krizo vodenja policije. Javno predstavljeni očitki so prav strašljivi. V času prejšnje vlade je CVZ pod vodstvom Bojana Omana pohvalno deloval. Njegova zamenjava je bila očitno nepremišljena.«
