Zunanji ministri zveze Nato bodo v četrtek na prvem virtualnem zasedanju v 70-letni zgodovini organizacije preučili možnosti za čim učinkovitejšo uporabo zavezniških vojaških zmogljivosti v boju proti novemu koronavirusu. Temeljni cilj je, da se zdravstvena kriza ne spremeni v varnostno, poudarja generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Nato že pomaga v skupnem boju proti nevidnemu sovražniku – z zračnim transportom so dostavili znatne količine nujne medicinske opreme, šotorov in poljskih bolnišnic, je izpostavil Stoltenberg na virtualni novinarski konferenci.
Danes je na primer vojaško tovorno letalo iz Turčije odpeljalo maske in drugo varovalno opremo ter sanitetni material v Italijo in Španijo v odziv na poziv v okviru zavezniškega centra za usklajevanje pomoči ob nesrečah, je še ponazoril.
Poleg tega vojaške sile zaveznic zagotavljajo ključno podporo civilnim prizadevanjem na nacionalni ravni, na primer s poljskimi bolnišnicami, prevozom bolnikov, razkuževanjem javnih prostorov in varovanjem mejnih prehodov.
Zunanji ministri bodo v četrtek preučili možnosti, kako se usklajevati še bolje ter kako izkoristiti zavezniške vojaške zmogljivosti in strukture še učinkoviteje, tako da bo mogoče okrepiti in pospešiti podporo nacionalnim prizadevanjem, je pojasnil generalni sekretar.
Veliko je tudi vprašanj o dezinformacijah, zlasti iz Rusije. Stoltenberg poudarja, da je najboljši odziv na dezinformacije resnica in da so najboljši odziv na propagando dejstva.
Pred nekaj tedni je Stoltenberg zatrdil, da sposobnost delovanja zveze Nato kljub pandemiji novega koronavirusa ni spodkopana, in izrazil pričakovanje, da bodo vse zaveznice še naprej spoštovale obrambne cilje, saj da je vloga vojske v pandemiji ključna.
Natova jedrna naloga je zagotavljati varnost in obrambo skoraj milijardi ljudi, tako da je naš temeljni cilj zagotoviti, da zdravstvena kriza ne postane varnostna, je danes še poudaril Stoltenberg.
Zato bodo ministri v četrtek razpravljali tudi o Natovi vlogi v boju proti mednarodnemu terorizmu, tudi o misiji za usposabljanje v Iraku, ki jo bodo predvidoma okrepili, tako da bo prevzela nekatere dejavnosti, ki jih sedaj opravlja globalna koalicija, ter o Afganistanu.
Ministri bodo razpravljali tudi o krepitvi politične vloge zavezništva. Stoltenberg je v torek imenoval skupino desetih modrecev za premislek o tem v odziv na kritike francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možgansko mrtvem Natu, ki so konec minulega leta razburkale evropsko politično sceno.
Skupina bo pripravila priporočila za ojačanje enotnosti zavezništva ter okrepitev političnih posvetovanj in usklajevanj med zaveznicami. Sopredsedujeta ji Nemec Thomas de Maiziere in Američan Wess Mitchell, ki poročata Stoltenbergu. Ta bo ugotovitve skupine predstavil na vrhu zavezništva prihodnje leto.
Tokratno skupino modrecev sicer primerjajo s skupino 12 strokovnjakov, vzpostavljeno leta 2009 in zadolženo za pripravo novega strateškega koncepta Nata, ki jo je vodila bivša ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Sicer pa bo na tokratnem zasedanju, na katerem bo Slovenijo zastopal zunanji minister Anže Logar, Severna Makedonija prvič sodelovala kot članica zavezništva. To po Stoltenbergovih besedah potrjuje, da tudi v težkih časih gledajo naprej. “Naša enotnost je naša moč,” je poudaril.
