ZDA in talibani so mirovni dogovor, ki naj bi po več kot 18 letih končal nasilje v Afganistanu, podpisali v času, ko se je ta država pogreznila v novo politično krizo. Zaradi nje se bo Kabul v morebitne neposredne mirovne pogovore s talibani podal razklan, brez široke podpore in ustreznega mandata. To že sproža bojazni o novih konfliktih v državi.
Nova politična kriza je v deželi pod Hindukušem izbruhnila pet mesecev po predsedniških volitvah z objavo uradnih izidov. Zmagovalec volitev naj bi bil dosedanji predsednik Ašraf Gani. Njegov tekmec, dosedanji izvršni vodja države Abdulah Abdulah je nemudoma zavrnil rezultate in napovedal lastno, vzporedno vlado.
Hkrati se talibani po strmoglavljenju po več kot 18 letih ponovno vračajo v Kabul, in to kot ena od najbolj strnjenih in enotnih sil v afganistanski kaotični politični areni.
Današnji podpis dogovora med Washingtonom in talibani sicer prinaša bistveno zmanjšanje vojaške prisotnosti ZDA v Afganistanu v zameno za različna varnostna zagotovila talibanov. ZDA bodo v skladu z dogovorom do konca poletja izvedle postopen umik svojih sil, ki trenutno štejejo približno 12.000 vojakov. Ostalo naj bi zgolj 8600 ameriških vojakov, njihov nadaljnji umik pa naj bi bil odvisen prav od političnega napredka na pogovorih med talibani in afganistansko vlado.
Pogovore med ZDA in talibani je otežila prisotnost Islamske države v deželi pod Hindukušem. Talibani so zahtevali, da se morajo iz Afganistana umakniti vsi vojaki ZDA, Pentagon pa, da jih mora ostati vsaj nekaj tisoč za boj proti IS in drugim džihadističnim skupinam.
Pogovori v katarski Dohi med ZDA in talibani so se začeli sredi leta 2018, ki je bilo po podatkih Združenih narodov najusodnejše leto za civiliste v Afganistanu. V nasilju je takrat po poročanju francoske tiskovne agencije AFP umrlo najmanj 3804 civilistov.
Doha, ki je ponudila nevtralen teren za pogovore, je z današnjim podpisom po oceni poznavalcev okrepila svoj mednarodni položaj. Katar naj bi tudi tako želel omiliti posledice embarga, ki so ga leta 2017 uvedle sosednje države in nekdanji njegovi zavezniki.
Predsednik ZDA Donald Trump je septembra lani po smrti ameriškega vojaka, ki je bil med 12 smrtnimi žrtvami napada v Kabulu, nenadoma prekinil pogovore. Decembra lani so se v Dohi pogovori nadaljevali, a so jih spet prekinili po napadu talibanov v bližini največjega ameriškega letalskega oporišča Bagram v Afganistanu.
Sledil je preboj 22. februarja letos, ko so talibani, ameriška vojska in afganistanske varnostne sile dosegli dogovor o zmanjšanju nasilja za teden dni, kar je odprlo pot podpisu dogovora med Washingtonom in talibani. V zadnjem tednu pred podpisom je dejansko prišlo do bistvenega upada napadov talibanov v državi.
Talibani so bili na oblasti v Afganistanu med letoma 1996 in 2001. Uvedli so strogo šeriatsko pravo, prepovedali glasbo, televizijo in razvedrilo, ustanovili so versko policijo, dekletom prepovedali šolanje, ženskam poklicno delo ter uvedli obvezno nošnjo burke v javnosti. Talibanska sodišča so uvedla skrajne oblike kaznovanja, kot so sekanje roke zaradi tatvin in kamenjanje do smrti zaradi prešuštva.
Do leta 1998 so imeli pod nadzorom 80 odstotkov države, uradno pa so jih priznale samo tri države – Pakistan, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija. Med drugim so nudili zatočišče teroristični mreži Al Kaida.
Svetovno javnost so marca 2011 pretresli z razstrelitvijo 1500 let starih kipov Bude v dolini Bamijan.
Po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001, v katerih je umrlo več kot 3000 ljudi, odgovornost zanje pa je prevzela Al Kaida, so ZDA z zavezniki oktobra istega leta začele letalske napade na Afganistan. Talibanska vlada je padla v začetku decembra. Talibani so se zatekli na jug in vzhod države ter v Pakistan in kmalu začeli napade na novo afganistansko vlado pod vodstvom Hamida Karzaja, ki je uživala podporo Zahoda.
Začetek talibanskega gibanja prestavljajo mladi Afganistanci, ki so študirali na sunitskih islamskih šolah, medresah, v Pakistanu, kamor so se zatekli med okupacijo Sovjetske zveze med letoma 1979 in 1989. Poimenovani so po arabski besedi za študenta, talib.
V začetku 90. let minulega stoletja, ko je bil Afganistan zaradi državljanske vojne pogreznjen v kaos in korupcijo, so se talibani zbrali v provinci Kandahar na jugu države pod vodstvom klerika, mule Omarja. Ta jih je vodil vse do svoje smrti leta 2013. Mula Omar je bil pripadnik vplivne etnične skupine Paštunov, iz katere je večina talibanskih borcev. Njihov trenutni glavni vodja je Hajbatulah Ahundzada, vodja političnega krila pa mula Baradar.
Ta je bil ključen za današnji podpis sporazuma. Baradar uživa veliko spoštovanje med različnimi skupinami talibanov in njegova prisotnost lahko po mnenju poznavalcev dogovoru zagotovi podporo med talibanskimi borci.
Na drugi strani je Zalmay Khalilzad, viden diplomat ZDA, ki je večino svoje poklicne kariere posvetil prizadevanjem, da bi kot odposlanec za Afganistan v tej državi vzpostavil mir.
