Piše: Bogdan Sajovic
Za Donaldom Trumpom je uspešen teden. Še zadnja protikandidatka za republikansko nominacijo je odstopila. Vrhovno sodišče je razveljavilo Trumpovo diskvalifikacijo z glasovnic. Bidnov mandat je bil katastrofalen, temu ustrezni so tudi rezultati anket. Demokratom popuščajo živci.
Pretekli teden je bil izredno uspešen za ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, saj si je tako rekoč že zagotovil nominacijo svoje stranke za predsedniške volitve.
Trump je z večino tekmecev pometel že do začetka nominacij, vztrajala pa je nekdanja guvernerka Južne Karoline in nekdanja veleposlanica pri OZN Nikki Haley, ki je obljubljala, da se bo proti Trumpu »bojevala do konca«. Haleyjeva je bila poslednji up proti Trumpovi frakciji v republikanski stranki, da prepreči njegovo nominacijo. A po tako imenovanem supertorku, ko se strankarski volivci v kar petnajstih ameriških zveznih državah odločajo, kdo bo zastopal njihovo stranko na novembrskih predsedniških volitvah, se je tudi ona sprijaznila z neizbežnim in vrgla puško v koruzo. Trump je zmagal v kar štirinajstih od petnajstih zveznih držav, edino v Vermontu, kjer so republikanci precej bolj liberalni, je Haleyjeva za las zmagala. Ta obliž na katastrofalne rezultate drugje pa ni bil zadosti, da bi ostala še naprej v tekmi, saj je skupni izkupiček kljub 114 milijonom dolarjev, ki jih je porabila za kampanjo, veliko preskromen. Trump ima tako nominacijo tako rekoč že v žepu, prepreči mu jo lahko le kakšen »udarec od zunaj«.
Vrhovno sodišče razveljavilo diskvalifikacijo Trumpa
To bi mu lahko preprečila kakšna obsodba v vrsti sodnih postopkov, ki so jih demokrati prek svojih aktivistov v ameriškem pravosodnem sistemu sprožili proti njemu. Na podlagi teh postopkov, ki sicer sploh še niso končani, so tri zvezne države, kjer lokalno vlado obvladujejo demokrati, sporočile, da Trumpu ne bodo dovolile nastopiti na volitvah. No, vrhovno sodišče ZDA je pretekli teden soglasno odločilo, da morajo Kolorado, Maine in Illinois takoj »vrniti« Trumpovo ime nazaj na glasovnice. Sodniki so namreč razsodili, da posamezne zvezne države nimajo pravice diskvalificirati kandidatov za zvezne funkcije. Konservativna večina vrhovnega sodišča je za nameček še razsodila, da za politična dejanja predsedniku ZDA lahko sodi le zvezni kongres − za obsodbo pa je potrebna navadna večina v predstavniškem domu in dvetretjinska v senatu. Demokrati so seveda skočili v zrak, saj so se jim tako razblinile sanje, da bi se Trumpa znebili s pomočjo sodniških aktivistov. Republikanci na drugi strani pa so seveda pozdravili razsodbo vrhovnega sodišča, Trump je na socialnih omrežjih pozval Bidna, naj neha zlorabljati zvezne ustanove in sodišča v volilni tekmi in naj »sam bije svoje bitke«. Kot vse kaže, je odstop Nikki Haley, ki ji ankete proti Trumpu tako ali tako niso kazale nobenih možnosti za zmago, tudi posledica te sodniške odločitve. Večina analitikov je bila namreč prepričana, da Haleyjeva vztraja v tekmi samo zato, ker upa, da bodo Trumpa iz tekme eliminirala sodišča, tako da bi ona avtomatsko kot edina protikandidatka postala nominiranka in zelo verjetno tudi nova predsednica ZDA.
Bidnov katastrofalni mandat
Demokrati bodo, kot vse kaže, za svojega kandidata spet nominirali aktualnega predsednika Joeja Bidna. No, ankete, še celo tistih anketnih hiš, ki so nekoliko bolj nagnjene k demokratski stranki, kažejo, da Biden zaostaja tako za Trumpom kot tudi za Haleyjevo in tudi za »generičnem republikancem«, se pravi, da bi ga premagal katerikoli kandidat, ki bi ga nominirala republikanska stranka. Dosedanji mandat predsednika Bidna je blago rečeno katastrofalen. Inflacija je dvignila potrošniške cene na rekordne ravni, kar družinam otežuje plačevanje potrebščin, vključno s hrano, z energijo, zavarovanjem in najemnino. Če temu dodamo še razpad obmejnega sistema, saj je v ZDA samo letos vstopilo skoraj milijon nezakonitih migrantov, rekorden porast kriminala po ameriških mestih, sto tisoče od fentanila zadetih zombijev, ki tavajo po ulicah ameriških mest, in kup »felerjev« Bidnove administracije v zunanji politiki, vključno s katastrofalnim umikom iz Afganistana, potem je jasno, da je Bidnova administracija pogrnila na celi črti. Pri vsem tem pa za nameček prihajajo na dan še škandali članov Bidnove družine, da o vse bolj očitnih pešajočih kognitivnih spodobnostih predsednika samega niti ne govorimo.
Vse več demokratov je prepričanih, da potrebujejo novega kandidata, a so se znašli v patpoziciji. Vse bolj je očitno, da se Biden oziroma njegovi »dvorjani«, ki so se prek njega prigrebli do položajev v Washingtonu, ne nameravajo prostovoljno umakniti od oblasti in da se gladko požvižgajo na državo in stranko ter nameravajo vztrajati do bridkega konca. Ker se torej Biden ne namerava umakniti sam od sebe, bi ga bilo treba zamenjati, to pa bo težko. Demokrati so tako rekoč do včeraj enodušno zatrjevali, da je Biden supersposoben in uspešen ter da je njegov mandat popoln uspeh. Če bi ga torej spodnesli, bi priznali, da so državljanom v obraz nesramno lagali. In sploh, kdo bi ga nadomestil? Ker so se vsi strinjali, da bodo dali Bidnu še en mandat, so bili vsi žarometi usmerjeni v Bidna in ta čas ni nobenega prepoznavnega kandidata, ki bi vskočil namesto njega. Hipotetični scenariji v anketah kažejo, da ima njegova podpredsednica Kamala Harris še celo manj možnosti za zmago kot Biden. Vse bolj se dozdeva, da bodo demokrati s stisnjenimi zobmi nominirali Bidna in upali na čudež.
Trumpovim nasprotnikom popuščajo živci
Prvim Trumpovim nasprotnikom že popuščajo živci, še zlasti tistim, ki so v preteklih letih za poceni všečke zlivali gnojnico po Trumpu in se iz njega norčevali, ker so mislili, da je z njim konec. Med njimi je igralec Robert de Niro, ki je na pogovorni oddajo pri Billu Maherju tarnal, da se bo Trump v primeru zmage zagotovo »spravil nanj«. De Niro se je svojčas hvalil po spletu, da je odraščal na newyorških ulicah in bi v spopadu »zlahka opravil z razvajenim bogataškim sinčkom Trumpom«. Od tega bravada je ostalo patetično pozivanje publike, naj se ne odloči za »Trumpa in nočno moro«, temveč naj volijo »Bidna in normalnost«. Seveda pa v nasprotju z navadnimi državljani de Niro v svoji zavarovani soseski nima pav veliko stika z »Bidnovo normalnostjo« galopirajoče inflacije in kriminala.
Kaj si navadni državljani mislijo o enem ali drugem kandidatu, se je pokazalo preteklo soboto v Georgii. Biden je imel shod v polmilijonski večinsko demokratski Atlanti in pritegnil vsega nekaj ducatov ljudi, o čemer so poročali celo tradicionalno demokratom naklonjeni mediji. Trump je hkrati imel shod v desetkrat manjšem mestecu Rome ob vznožju Apalačev, ki pa se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Mimogrede, Georgia je ena ključnih držav v letošnji predsedniški tekmi.
Zvečer istega dne je bil Trump že na Floridi, kjer si je ogledal tekmo UFC. Ob vstopu v razprodano dvorano je doživel stoječe ovacije publike in slišati je bilo tudi vzklike »ZDA, ZDA« ter celo »Jebeš Joeja Bidna«.
Očitno bo Biden za vnovično izvolitev v novembru res potreboval čudež.
