Na tisoče ljudi se je zbralo v Bruslju in protestiralo proti rasizmu. Sprva mirni protesti so se sprevrgli v nasilje, ropanje trgovin, zažiganje smetnjakov in avtomobilov ter metanjem kamenja v policiste. Med napadom je policija aretirala 150 nasilnih protestnikov. Protest je bil sicer eden izmed zadnjih v seriji protestov po Evropi, ki smo jim bili priča v večih mestih po Veliki Britaniji, Italiji, Franciji, Nizozemskem in drugod.
Po podatkih bruseljske policije je bilo pred palačo mestnega središča na trgu Poelaert prisotnih približno 10 tisoč ljudi. Demonstracije sicer niso bile dovoljene, vendar so se mestne oblasti odločile, da bodo proteste vseeno omogočile. Premierka Sophie Wilmès je vseeno izrazila zaskrbljenost, saj se boji ponovnega izbruha okužb koronavirusa. Organizatorji so se ušteli pri napovedanem številu udeležencev, saj so predvideli polovično udeležbo od dejanske. Zaradi visoke udeležbe na protestih tako razdalja med posamezniki ni bila možna, vseeno pa je množica po večini spoštovala ukrepe in nosila masko, poroča Politico.
Niti pandemija koronavirusa ni ustavila protestnikov, ki so se za ta dogodek posebej oblekli v črnino in prišli izraziti podporo Georgeu Floydu, katerega smrt je zanetila demonstracije po celem svetu. “Ljudje spoštujejo pravila, da ostanejo varni, kar je zelo pomembno,” pravi ena izmed udeleženk po imenu Anne, ki še pojasni svojo udeležbo na protestu: “Želimo si, da bi naši glasovi bili uslišani. V Bruslju sem živela skoraj celo življenje in sem doživela diskriminacijo na svoji koži, nasilje nad ljudmi zaradi njihove barve kože, ki ni problem samo v ZDA. Prav tako smo izpostavljeni tudi drugim vrstam diskriminacije, saj je včasih težko najti službo, hišo in nas policija bolj temeljito preiskuje. Diskriminacijo je prav tako čutiti v tonu glasu, s katerim uradniki govorijo z nami in žal moramo tudi to doživljati v Belgiji,” še dodaja.
Protesti v Belgiji so tako tudi odgovor na nasilje policije, kot je bilo v primeru 19-letnega Maročana Adila, ki je bil ubit aprila med pregonom policije, medtem ko se je želel izogniti policijskemu pregledu. “Ker sem sama temnopolta, se me je Floydova smrt dotaknila, saj bi to lahko bil nekdo iz moje družine,” pravi študentka Rachel Buyse, ki prav tako potrdi obstoj neenakosti v Belgiji. Kot pravi, njeni prijatelji izhajajo iz različnih narodnosti in je vesela, da lahko računa na njihovo podporo. Ena izmed protestnic je za medije še poudarila, da je za našo generacijo zelo pomembno, da spoštujemo enakost.
Po koncu protestov so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, pri čemer so protestniki v policiste metali predmete, med drugim tudi kamenje. Poleg obmetavanja so bili priča tudi ognju, ko so zažigali avtomobile in smetnjake. Ker je situacija postala nevzdržna, je morala policija ukrepati z vodnimi topovi, da jim je uspelo razpršiti množico. Drugi protestniki so se odločili, da bodo ropali trgovine v nakupovalnem območju Louise. “Škodo so tako utrpeli trgovci in obrtniki,” je še dodala predstavnica policije belgijskemu časopisu Le Soir. Tako župan Bruslja Phillipe Close kot organizatorji protestov so na Twitterju prosili protestnike, naj ne izvajajo nasilja, a se je izteklo drugače.
“Po shodu so nekateri povzročitelji težav in prestopniki namerno izzvali organe pregona in degradirali mestno lastnino,” je še dejal župan. “Takoj sem prosil policijo, naj razprši težave in jih aretira,” je dodal in dejal, da je bilo aretiranih najmanj 150 ljudi. “Kot ostala mesta po svetu, kot je Rim, London, Pariz, Madrid in Bruselj kot prestolnica EU, preko 400 milijonov ljudi ni moglo ostati slepih v globalnem gibanju, ki je nastalo po smrti Georgea Floyda,” še pravi Close. Kot so poročali uporabniki Twitterja, so določeni mediji incident želeli namerno prikriti in ga prikazati kot mirnega.
Med protesti se je tako znašla tudi ena izmed preiskav o kolonialni preteklosti Belgije. V zadnjih tednih so bile poškodovane različne kulturne znamenitosti, še posebej pa so oskrunili kip kralja Leopolda II, ki je bil znan po izvajanju terorja med vladavino v Kongu. Kongo je bil v 19. stoletju kraljeva lastnina, dokler se ni kasneje preoblikoval v belgijsko kolonijo. Protestniki so namerno uničevali kipe, krušili so jih, zažigali in prebarvali. Nekatere so celo “polepšali” za napisom: “Ne morem dihati,” ki so bile zadnje Floydove besede pred smrtjo.
Tudi v Bristolu smo bili priča podobnemu razdejanju, kjer je podobno usodo dočakal tudi kip trgovca s sužnji, Edwarda Colstona. Protestniki so kip valjali po tleh, kjer so ga simbolično tepli, nato pa vrgli v reko. Kip naj bi bil že dolgo kamen spotike vpletenim, saj je bilo Colstonovo podjetje vpleteno v trgovanje s sužnji iz zahodne Afrike, od koder so jih prevažali v Karibske države in Ameriko.
Preko deset tisoč protestnikov se je udeležilo shodov v Madridu in Londonu, kjer se je zbirala množica pred britanskim parlamentom in ameriško ambasado, čeprav so jih oblasti pozvale, naj se protestom raje izognejo, saj so zaskrbljeni zaradi tveganja epidemije, ki je še pred kratkim naredila vojno stanje. Oblast je sicer izrazila podporo protestnikom, vendar si ne želijo, da bi se virus razširil, saj je že tako naredil gmotno škodo in so ga komaj spravili pod kontrolo. Protestov so se prav tako udeležili v Berlinu, kjer so našteli približno 15 tisoč ljudi na Alexanderplatzu in so bili po večini prav tako oblečeni v črno. Policija je v Parizu celo prepovedala proteste, a se kljub temu protestniki niso dali in so se pričeli zbirati pred ameriško ambasado.
Video https://twitter.com/i/status/1269679904892821506
Video https://twitter.com/i/status/1269686008938934273
Video https://twitter.com/i/status/1269682583622778880
Video https://twitter.com/i/status/1269680398352683010
Video https://twitter.com/i/status/1269817322543345664
Sara Kovač/Nova24TV
