Piše: C. R.
Venezuelska vojska je danes zavrnila poziv opozicije, naj se postavi na stran ljudstva, in ponovno potrdila “popolno zvestobo” predsedniku Nicolasu Maduru, čigar ponovne izvolitve opozicija ne priznava. Volilni svet pa je medtem sporočil, da je vrhovnem sodišču predložil podrobne volilne izide, vendar ne javno.
Vojska je poziv opozicijskih voditeljev k podpori ob sporni zmagi predsednika Madura zavrnila kot obupanega in uporniškega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Odločno zavračamo obupane in uporniške predloge”, ki “skušajo spodkopati našo enotnost”, je izjavil obrambni minister, general Vladimir Padrino in ponovno potrdil popolno zvestobo Maduru, ki “ga je ljudstvo legitimno ponovno izvolilo”.
Voditelja opozicije Edmundo Gonzalez Urrutia in Maria Corina Machado sta v ponedeljek v odprtem pismu pozvala vojaške in policijske častnike, ki so tradicionalno zvesti Maduru, naj se postavijo na stran ljudstva in prenehajo slediti navodilom oblasti.
Venezuelsko državno tožilstvo je sicer v ponedeljek proti njima sprožilo preiskavo, med drugim zaradi spodbujanja k nepokorščini in uporu ter zarote. Opozicija vztraja, da je Gonzalez pravi zmagovalec predsedniških volitev 28. julija.
Več držav, med njimi ZDA in Argentina, je priznalo Gonzaleza za zmagovalca volitev, medtem ko je EU pozvala k objavi uradnih volilnih zapisnikov.
Nacionalni volilni svet je v ponedeljek zvečer sicer sporočil, da je vse zapisnike predložil vrhovnemu sodišču v potrditev, kot je zahteval Maduro, vendar ne javno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sodišče, ki prav tako velja za zvesto Madurovi vladi, je namreč dalo volilnemu svetu v petek tri dni časa za predajo dokumentov. V ponedeljek pa je potrdilo, da je od volilnega sveta prejelo podrobne rezultate po posameznih volilnih okrajih.
Volilni svet se sooča z obtožbami o množičnih volilnih goljufijah, odkar je razglasil Madura za zmagovalca predsedniških volitev. Sporna zmaga Madura je v preteklem tednu sprožila proteste po državi, v katerih je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj enajst civilistov, več kot 2000 pa jih je bilo aretiranih.
