Na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini je glede na vzporedne volitve zmagala stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela 43,9 odstotka glasov. Zelenski je v prvem odzivu napovedal, da bosta njegovi prioriteti končanje konflikta na vzhodu države ter boj proti korupciji.
Na drugem mestu je Opozicijska platforma – Za življenje, ki je glede na izide več vzporednih volitev zbrala 11,5 odstotka glasov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ostale stranke, ki so glede na vzporedne volitve prestopile petodstotni parlamentarni prag, so Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka z 8,9 odstotka lasov, Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko s 7,6 odstotka glasov in maja ustanovljena stranka Glas rock zvezdnika Svjatoslava Vakarčuka, ki jo je podprlo 6,3 odstotka Ukrajincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uradni rezultati bodo znani v ponedeljek.
“Naši glavni prioriteti – in to ponavljam za vse Ukrajince – bosta končanje vojne in boj proti korupciji, ki vztraja v naši državi,” je v prvem odzivu na izide vzporednih volitev napovedal 41-letni nekdanji komik Zelenski.
Vzporedne volitve so pokazale rezultate le za polovico sedežev po strankarskih listah. Ostali sedeži, za katere bodo člani list neposredno izvoljeni v svojem okrožju, bodo ključni za to, kako bo Zelenski poskušal oblikovati vlado. Brez večine bo moral oblikovati koalicijo, najverjetneje z novo politično stranko Glas, so zapisali na AFP.
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je Zelenski danes povedal, da želi povabiti stranko Glas pod vodstvom Vakarčuka na pogovore o oblikovanju koalicijske vlade. Visoki predstavnik stranke Glas je dejal, da je stranka odprta za povezovanje z novimi političnimi silami pod pogojem, da jih ne podpirajo oligarhi.
Za 424 sedežev v vrhovni radi so se potegovali kandidati 22 strank. V Ukrajini 225 poslanskih sedežev volijo po proporcionalnem sistemu, preostalih 199 pa v enem krogu po večinskem sistemu. Tokratne volitve so zadnje po mešanem sistemu.
Enodomna vrhovna rada ima petletni mandat, šteje pa 450 sedežev, med katerimi jih bo 26 ostalo nezasedenih, saj pripadajo Krimu in območjem na vzhodu države, kjer danes niso volili.
