V Conciergerie, nekdanjem zaporu na levem bregu reke Sene, kjer je bila pred usmrtitvijo zaprta francoska kraljica Marija Antoinetta, je na ogled razstava Marija Antoinetta – metamorfoze podobe. Združuje 200 eksponatov – umetniških del in drugih predmetov, med katerimi je zadnje kraljičino pismo.
Razstava tudi predstavi uporabo kraljičine podobe v mangi, filmu in modi, piše spletni portal The Guardian.
Ko je Marijo Antoinetto doletela grozovita smrt na giljotini, je veljala za najbolj osovraženo žensko v Franciji. Stara je bila 37 let in bila je tujka iz Avstrije, ki je bila obtožena izdajstva. Bila je označena za brezsramno ter zaradi izdatkov za oblačila in dragulje imenovana tudi Madame Deficit. Obveljala je za škandalozno ravnodušno do stradajočih revnih ter bila za vedno prekleta zaradi izjave, za katero sploh ni dokazano, da jo je v resnici izrekla: “Pa naj jedo potico.”
Danes je popularna ikona, zaradi katere se v njen nekdanji dom, dvorec Versailles, zgrinjajo množice. Poleg tega njena podoba krasi embalažo čokolad in drugih izdelkov, ki jih kupujejo turisti. Njen lik je bil obdelan v literaturi, umetnosti in na filmu. V tem tednu, ko mineva 226 let od njene smrti, je vrata odprla razstava v pariški Conciergerie.
“Slike Marije Antoinette nastajajo že od časa njenega življenja pa vse do danes. Kot da bi vsako obdobje, vsaka skupina hotela ustvariti svojo lastno kraljico: od tuje izdajalke do mučenice, od najstniške junakinje do zgledne matere, od ženske, ki se je zanimala za kulturo, do modne ikone,” so zapisali pripravljavci razstave. Dodali so: “Prav toliko, kot se je zdelo, da ni v koraku s Francijo svojega časa, kjer je bila slabo razumljena, se je njena podoba razcvetela pozneje, še posebej v zadnjih nekaj letih.”
Philippe Belaval, predsednik Francoskega centra za nacionalne spomenike, pod okriljem katerega deluje Conciergerie, je po pisanju spletnega portala povedal, da je bila kraljičina rehabilitacija boj osebna kot politična. Marija Antoinetta po njegovih besedah res ni izkazala popolne zvestobe svoji državi in ni podpirala revolucije. Vendar pa izjemno dostojanstvo, ki ga je pokazala v svoji zadnjih dnevih, grozljiv proces, v katerem je bila obtožena različnih nagnusnih dejanj, in njena smrt v nas vzbujajo usmiljenje do nje. “Ni se nam potrebno odmakniti od njenih političnih napak, da lahko vidimo, da so z njo resnično grdo ravnali,” je dodal.
Marija Antoinetta se je rodila na Dunaju kot hči Marije Terezije in cesarja Franca I. Leta 1770 se je poročila s francoskim prestolonaslednikom Ludvikom, kasnejšim francoskim kraljem Ludvikom XVI. Rodila je hčerko in sinova. Po revoluciji leta 1789 je z nepopustljivostjo pri obrambi kraljevih pravic mnogo prispevala k neuspešnosti pogajanj kraljeve strani z novimi oblastniki.
Leta 1791 je skušala z družino pobegniti iz Pariza, a so jo ujeli in zaprli. Imela je tajne stike s tujino, da bi rešila kralja. Po ukinitvi monarhije leta 1792 in usmrtitvi kralja Ludvika XIV. so jo obsodili in 16. oktobra 1793 usmrtili z giljotino.
Razstava v Conciergerie bo na ogled do 26. januarja.
