Svet EU, v katerem so združeni predstavniki članic unije, in Evropski parlament sta v torek dosegla dogovor o svežnju bančnih predpisov za lažje kreditiranje gospodinjstev in podjetij v EU. Temeljni namen zakonodaje je z nekaterimi hitrimi ukrepi zagotoviti, da bodo lahko banke pomagale ublažiti posledice pandemije koronavirusa za gospodarstvo.
Dogovor so v torek potrdili stalni predstavniki članic pri EU in člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve, v naslednjih dneh je pričakovati še potrditev na ministrski ravni in na plenarni seji parlamenta.
Evropska komisija je sveženj predlagala konec aprila, in sicer v sklopu ukrepov zaradi pandemije covida-19. Pristojni izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob torkovem dogovoru obeh soodločevalcev v EU povedal, da bodo zakonodajne spremembe bankam omogočile ohranitev likvidnostnega toka za gospodinjstva in podjetja, so sporočili iz Bruslja.
Komisija se po njegovih besedah že dogovarja s finančnim sektorjem tudi za nadaljnje možnosti podpore prebivalstvu in podjetjem v času okrevanja po šoku zaradi pandemije covida-19 ob ohranjanju finančne stabilnosti.
Dogovorjeni sveženj naj bi tako ublažil šok, ki ga povzroča pandemija, pripravil temelje za hitro okrevanje po krizi in ohranil stabilnost bank.
Sveženj vključuje ciljno usmerjene spremembe bančnih predpisov v EU, o katerih sta se dogovorila Evropski parlament in Svet EU, ter razlagalno sporočilo Evropske komisije o računovodskih in bonitetnih okvirih v EU.
Med ciljno usmerjenimi zakonodajnimi spremembami gre med drugim za dveletno podaljšanje prehodnega obdobja za začetek uporabe najnovejših mednarodnih računovodskih standardov za izračun kapitala bank (IFRS 9), ugodnejšo regulatorno obravnavo morebitnih slabih posojil z državnimi jamstvi, danimi v času te krize, odlog začetka uporabe blažilnika količnika finančnega vzvoda za eno leto do januarja 2023, kar bo bankam omogočilo, da v tem obdobju posojajo več, in zgodnejšo uporabo že pred tem dogovorjene ugodnejše obravnave tako posojil upokojencem, redno zaposlenim in malim ter srednjim podjetjem kot financiranja infrastrukturnih investicij, so pojasnili v Evropskem parlamentu.
Razlagalno sporočilo medtem potrjuje izjave o uporabi prožnosti v računovodskih in bonitetnih predpisih, ki so jih med drugimi sprejeli baselski odbor za bančni nadzor, Evropski bančni organ in Evropska centralna banka.
Sporočilo na primer potrjuje prožnost, ki jo predpisi EU omogočajo glede javnih in zasebnih moratorijev na odplačila posojil. Komisija v njem izpostavlja tudi poziv bankam, naj se vzdržijo izplačila dividend delničarjem ali zadržano pristopajo k izplačilu variabilnih prejemkov. V sporočilu je izpostavljeno tudi, kako lahko banke pomagajo podjetjem in državljanom z digitalnimi storitvami, vključno z brezstičnimi in digitalnimi plačili.
