V Trstu je sinoči po dolgi bolezni umrl nekdanji tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, tednik Družina na spletni strani povzema pisanje tednika Novi glas.
Msgr. Ravignani se je rodil 30. decembra leta 1932 v Pulju, družina pa se je leta 1946 preselila v tržaško škofijo. Evgen se je vpisal v bogoslovno semenišče v Trstu, študiral je tudi v kraju Vittorio Veneto. 3. julija 1955 mu je msgr. Antonio Santin v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu podelil mašniško posvečenje. 7. marca 1983 je bil imenovan za škofa v kraju Vittorio Veneto.
24. aprila 1983 mu je msgr. Lorenzo Bellomi v Trstu podelil škofovsko posvečenje, 15. maja istega leta pa je odšel v Vittorio Veneto, kjer je kot škof v trinajstih letih delovanja pustil neizbrisno sled.
4. januarja leta 1997 je bil imenovan za tržaškega škofa, službo je nastopil 2. februarja istega leta. Leta 2009 je bil za novega škofa v Trstu imenovan msgr. Crepaldi, msgr. Evgen Ravignani se je umaknil, vendar je še vedno opravljal različne dolžnosti, dokler so mu to dopuščale moči.
Verniki tržaške škofije se ga spominjajo kot izjemno tople osebe, človeka velikih znanj in pristne človeške miline, ki je očarala vsakogar, ki se mu je približal; predvsem pa kot človeka, ki je nevsiljivo vedno nagovarjal. Rad je imel Slovence, govoril je odlično slovenščino, predvsem pa je bil izjemno srčen človek in Božji pastir vseh, človek povezovanja različnih ob meji.
Sožalje Sveta slovenskih organizacij
Ob smrti nekdanjega tržaškega škofa je predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj na tržaškega škofa msgr. Gianpaola Crepaldija naslovil pismo, v katerem mu je izrazil iskreno sožalje ob smrti njegovega predhodnika. V dopisu je predsednika Bandelj izrazil željo, »naj mu naš skupni Oče podeli večni mir in pokoj za dolgoletno služenje Kristusu in za dosledno oznanjevanje njegovega evangelija.«
Spomnil se je lika upokojenega tržaškega škofa, ki ga ima »slovenska narodna skupnost na Tržaškem v posebno lepem spominu, ker se ji je znal približati, ji prisluhniti in z njo deliti lepe ter manj lepe trenutke«. Zaradi tega so mu Slovenci hvaležni, tudi ker je bil redni obiskovalec glavnih prireditev, na katerih je večkrat nastopal kot gost in predavatelj, še dodaja Bandelj in poudarja, da se je Ravignani zapisal v srca slovenskih vernikov, ker jih je nagovarjal v slovenskem jeziku, v katerem so prejeli zakramente in živeli v krščanski veri.
V tem smislu, še poudarja predsednik SSO, je bil škof Ravignani prepričan graditelj sožitja in dialoga med tržaškimi jezikovnimi in verskimi skupnostmi. Predsednik SSO zaključuje svoj dopis sedanjemu tržaškemu škofu Crepaldiju s prepričanjem, da so se ob škofovi smrti izpolnile besede apostola Petra, ki si jih je pokojni škof Ravignani izbral za geslo ob škofovskem posvečenju in izražajo njegovo veliko željo po združitvi z Jezusom, zaradi katerega je sprejel poslanstvo, da kot duhovnik spremlja Božje ljudstvo.
Sožalje ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta
Na smrt upokojenega tržaškega škofa se je s sožaljem odzval tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je zapisal, da se je s pokojnim škofom srečeval na Sveti Gori, pa tudi v Trstu, “saj so nekaj časa slovenski frančiškani delovali tudi v tržaški škofiji. Spominjam se njegovega blagega značaja in nasmeha njegovega obraza. Doživljal sem ga kot dobrega pastirja, ki je poznal potrebe svojega ljudstva in po najboljših možnostih na te potrebe odgovarjal, kar na področjih, kjer sobivajo različni narodi in jeziki, ni vedno lahko. Bog naj ga povabi v tisti dan, ki ga je oznanjal s svojim škofovskim geslom in s svojo oznanjevalno besedo. Vašemu slovesu od njega se bomo zaradi razmer, v katerih se nahajamo, pridružili v molitvi in spominu pri sveti daritvi.”
