Piše: mag. Tadej Ian
Ameriški predsednik Trump se je namenil, da bo dosegel mir v Gazi in v Ukrajini. In v Gazi ga je že. V tem prispevku bomo osvetlili logiko, ki se skriva za njegovimi ukrepi oz. ravnanji v povezavi z Gazo, prihodnjič pa bomo govorili o njegovih genialnih taktikah, s katerimi poskuša iz slabše pozicije, ki jo je podedoval od svojega predhodnika Bidna, nadigrati ruskega predsednika Putina.
Še posebej na levici ponižujejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker uporablja do sedaj netipične diplomatske metode, zaradi katerih se tradicionalistični diplomati zgražajo. Toda čas prinaša spremembe, ki zahtevajo prilagoditve. Tisti, ki se prvi prilagodijo, na podlagi teh svojih prilagoditev obveljajo za genialne in tudi žanjejo uspehe. Prav to se zdaj dogaja s predsednikom Trumpom, ki za reševanje problemov v Gazi in Ukrajini uporablja inventivne diplomatske taktike. Kdor ne razume oz. noče razumeti Trumpa, se ne zaveda, da je Trump kljub svoji bučni in včasih celo nekoliko neotesani retoriki predvsem človekoljub, ki ga gane človeško trpljenje. To je pogosto razbrati iz njegovih izjav, denimo iz tiste, ko si je vzel čas in dolgo govoril o tragediji izgube mladih življenj v vrstah ne le ukrajinskih, pač pa tudi ruskih vojakov. Pri tem seveda ne gre le za Trumpovo humanost, pač pa tudi za to, da je on predvsem poslovnež in ne toliko politik. Kot poslovnež se zaveda človekovega potenciala, ki ga v trenutku vzame vojna in onemogoči, da bi človek dal svoj prispevek k razvoju družbe.
Trumpovo razumevanje Gaze
Nekdo, ki mu je uspelo v poslu in je postal milijarder ter bil potem celo dvakrat izvoljen za ameriškega predsednika, mora imeti nadpovprečno inteligenco in nadpovprečno razumevanje človeških značajev in razmišljanja ljudi. To za Trumpa kajpak vse velja. Tak človek, kot je Trump, ki v politiki uspeva kljub pričakovanjem vseh tistih, ki ne razumejo, da je s spremembo sveta v zadnjih desetletjih prišlo tudi do spremembe stoletnih zakonitostih na področju mednarodnih odnosov in še posebej diplomacije, gleda stvari takšne, kot so, torej prizemljeno in nadvse realistično. Najboljši dokaz za to je mir, ki je nastal v Gazi in za katerega je absolutno zaslužen Trump: kjer ni uspelo nikomur drugemu, je uspelo prav njemu.
Trump razume, da so za podaljševanje konflikta v regiji krivi v največji meri Palestinci in ne Izraelci. Četudi je bilo obdobje, ko so oblast v Palestini leta 1948 iz rok izpustili Britanci in ko je bil ustanovljen Izrael, turbulentno in je prihajalo do obojestranskih agresij in zločinov, so Judje sčasoma sprejeli strategijo življenja v miru z vsemi sosedi, ki so prav tako z njimi pripravljeni živeti v miru. Zato je Izrael denimo lahko normaliziral in v celoti umiril odnose z v vojnah z Izraelom, poraženima Egiptom in Jordanijo. Palestinci pa ustanovitve Izraela niso nikoli preboleli in oni so tisti, ki vedno znova prilijejo olje na ogenj z raznovrstnimi napadi na Izrael in njegove državljane. Na drugi strani so Izraelci dokazali, da so z muslimanskimi Arabci zmožni živeti ne le zunaj, pač pa tudi znotraj svojih meja, saj v miru živijo s skoraj dvema milijonoma izraelskih Arabcev. Palestinci pa niso zmožni oz. pripravljeni živeti z Judi in njihov tihi (in glasni) nacionalni program je, da z Izraelom nikoli ne bo miru. Tu ne gre samo za islamistični Hamas, ki je slabi dve desetletji vladal Gazi, pač pa tudi za Fatah palestinskega »predsednika« Abasa, ki vlada na Zahodnem bregu. Abasov relativno avtokratski režim tako z družinskimi pokojninami nagrajuje svojce teroristov, ki napadejo in umrejo (samomorilsko ali s strani izraelskih varnostnih sil) med napadom na izraelsko civilno prebivalstvo. Trump vse to razume, zato je kajpak na strani Izraela. Trump ne razmišlja tradicionalistično, da bi moral podpreti Izrael, ker je pač Izrael tradicionalni ameriški zaveznik. Če bi bil to Trumpov vedenjski vzorec, bi Trump takoj in nekritično podprl Zelenskega, ukrajinskega predsednika, a ga ni, saj ga je v neki točki kritiziral dosti bolj kot Putina. Trump podpira Izrael, ker ve, da ima Izrael prav in da so agresorji Palestinci, ne pa Izrael.
Najbolje lahko o Palestincih iz Gaze bržkone sodijo tisti, ki prihajajo iz njihovih vrst. Mosab Hassan Yousef, nekdanji palestinski borec Hamasa in sin soustanovitelja Hamasa, ki je leta 1997 prebegnil v Izrael in nato delal kot izraelski obveščevalec, da bi preprečeval napade Hamasa na izraelske civiliste, pravi, da večina ljudi na Zahodu misli, da so Palestinci običajna človeška skupnost, ki jo zatira Izrael. Ampak Yousef pravi, da to ni res. Pravi, da so Palestinci v Gazi barbarska družba, v kateri se velika večina strinja, da je treba delovati po principu zla. 8. oktobra 2023 so v Gazi denimo množično praznovali pokol in ugrabitve nedolžnih judovskih civilistov. Po besedah Yousefa Palestinci ne želijo živeti v miru. Meni, da bodo Palestinci iz Gaze uničevalci civilizacije, kamorkoli se bodo preselili, če se bodo preselili.
Trumpove rešitve prihodnosti Gaze
Ameriški predsednik Trump je požel zgražanje tradicionalistične, še posebej levičarske mednarodne skupnosti, ko je predlagal izselitev vseh Palestincev iz Gaze in ko je predlagal, da bi ZDA v Gazi uredile luksuzno riviero. Nekateri so celo mislili, da se Trump norčuje, ker se jim je ideja zdela tako nora. Toda ideja nikakor ni nora, ampak je celo zelo smiselna. Kot človekoljubu Trumpu ni vseeno, da v Gazi trpijo Palestinci, saj je Trumpu mrzko človeško trpljenje, pa če so ljudje še tako prežeti s sovraštvom in voljo za nenehno vojno, kot so Palestinci. Trump razume, da potrebujejo Palestinci, ki živijo v Gazi, mentalno »ponastavitev«, kar bi bilo najlaže, če bi se preselili nekam drugam, zato se je njegova administracija že pogajala z nekaterimi državami, ali bi bile pripravljene Palestince iz Gaze sprejeti. Palestinci so že tako ali tako postali obsedeni s sovraštvom do Izraela in so se ujeli v spiralo nasilja. To za Palestince v Gazi, ki so bili pod oblastjo in izpostavljeni islamistični propagandi Hamasa skoraj dve desetletji, velja še toliko bolj kot za Palestince na Zahodnem bregu, kjer vlada vendarle nekoliko zmernejši Fatah. Če bodo Palestinci v Gazi ostali, bodo oni in njihovi potomci ujeti v trpeče življenje še desetletja, ker je Izrael premočan in ima premočne zaveznike (ZDA), da bi bil lahko poražen. Poleg tega je Gaza v tem trenutku docela porušena in veliko vprašanje je, kdaj in v kolikšni meri bo mogoča njena obnova, če Palestinci ostanejo. Mir, ki je bil dosežen, vseh teh dejstev ne spremeni. Zato je tudi v okviru Trumpovega mirovnega sporazuma predvidena možnost, da Gazo zapustijo tisti Palestinci, ki bodo tako hoteli. Po drugi strani je Trump vedno poslovnež, ki želi delovati v interesu ZDA. Če bi Palestinci že odšli, bi Trump izkoristil priložnost in v Gazi, kjer je eno najbolj ugodnih podnebij na svetu, za račun ZDA ustvaril mondeni turistični center. Ideja se morda v tem trenutku zdi bizarna, toda Trump je že večkrat pokazal, da je vizionarsko vsaj tri korake pred vsemi drugimi.
Kljub nesmislu palestinskega vztrajanja v Gazi je Trump pred kratkim prišel na dan z novim mirovnim načrtom, ki ga je mednarodna javnost (evropske in arabske države) navdušeno pozdravila in ki je na osuplost vsega sveta tudi zelo hitro uspel. Navdušenje ni nenavadno, saj je mirovni načrt izredno velikodušen do Palestincev glede na to, da je vojaško Hamas v Gazi na kolenih, in Palestincem celo obljublja aktivni ameriški angažma pri obnovi Gaze. Zato so skrajno desni krogi v Izraelu mirovni načrt sprva zavrnili oz. zdaj, ko je sprejet, nad njim negodujejo, a ga je desno usmerjeni izraelski premier Netanjahu v imenu Izraela hitro sprejel, ker ve in razume, da Trump deluje v skladu z logiko, s pravičnostjo in v interesu miru, zato si Netanjahu Trumpu ni drznil reči ne, četudi bi v dani situaciji rekel ne kateremu koli drugemu tradicionalističnemu ameriškemu predsedniku, ker bi vedel, da si to lahko privošči, in Izrael posledično še vedno ne bi padel v nemilost ZDA. Pri Trumpu pa bi Netanjahu ob zavrnitvi tovrstnega mirovnega predloga nemudoma padel v nemilost in to bi bilo za Izrael slabo, morda celo katastrofalno.
